Fakultetam je vseeno, kdo študira

Do 26. julija bodo vsem maturantom, ki so pred dnevi izvedeli za rezultate spomladanskega roka splošne in poklicne mature, znane omejitve vpisa na fakultetah. Že leta nekateri gimnazijci v postopku za vpis na želeno fakulteto izpadejo na račun vrstnikov, ki so opravljali poklicno maturo s petim predmetom ali celo brez petega predmeta.

Novela Zakona o visokem šolstvu je namreč že leta 2004 določila pogoje, pod katerimi se v visokošolski program prve stopnje lahko vpišejo kandidati s poklicno maturo in izjemoma, pod dodatnimi pogoji, tudi v univerzitetni študijski program. Pogoje za vpis določajo posamezne fakultete. Univerzitetni programi Medicinske in Pravne fakultete na primer ne sprejemajo niti kandidatov z opravljenim petim predmetom, za visokošolski program predšolska vzgoja na Pedagoški fakulteti pa denimo zadostuje že poklicna matura brez petega predmeta.

Ali bi bilo treba v zvezi s tem kaj spremeniti, je dr. Marjan Šimenc s Pedagoškega inštituta pred leti komentiral, da ima matura nedvomno kakšno očitno slabost: "Sistem, ki maturantom poklicne mature omogoča z opravljanjem petega predmeta pridobiti status splošnega maturanta, ni ustrezen. Poklicna matura po zahtevnosti ni primerljiva s splošno, zato je z njo ne gre primerjati." 

A po štetju točk za vpis na fakultete so rezultati štirih predmetov na poklicni maturi z opravljenim petim predmetom na ravni splošne mature enakovredni petim predmetom opravljene splošne mature. Tudi po spremenjeni tabeli za pretvorbo ocen srednješolske izobrazbe, ki naj bi po navedbah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) od januarja letos upoštevala različne normirane vrednosti za splošno in poklicno maturo, 23 točk na poklicni maturi in 34 točk na splošni maturi dosega enako normirano vrednost.

"Verjetno fakultete, ki sprejemajo tudi kandidate z opravljeno poklicno maturo, na ta način skrbijo, da imajo dovolj študentov. Hkrati pa več študentov kot diplomira, za bolj uspešne obveljajo profesorji," pravi prof. dr. Sergej Flere, slovenski sociolog, ki je leta 2009 sodeloval pri raziskavi ’Kdo je uspešen v slovenski šoli?’. Avtorji raziskave so ugotovili, da se dijaki v srednjih poklicnih šolah razlikujejo od dijakov v gimnazijah tako po inteligenčnem kvocientu kot po količini kulturnega kapitala. Pri študentih je posebej opazna nižja intelektualna raven tistih, ki opravijo poklicno maturo – ti so relativno manj uspešni v terciarnem izobraževanju, navaja dr. Flere povzetke raziskave.

Širok dostop do terciarnega izobraževanja za ceno kakovosti

Ker pa iz leta v leto diplomira več vpisanih študentov, dr. Flere nadaljuje, da je nižanje standardov visokega šolstva rezultat več dejavnikov; preveč pedagoških obveznosti, prenasičenosti študentov v predavalnicah, največji absurd vsega tega pa je, da ''fakultete hočejo čim več študentov, ki jih po lažjih kriterijih spustijo skozi študij, ker če bo več študentov diplomiralo, bodo te izobraževalne ustanove obveljale za uspešnejše.''

Slovenija je po navedbah ministrstva (MIZŠ) po vključenosti mladih v terciarno izobraževanje (višje in visokošolsko) nad povprečjem Evropske unije: leta 1991 je bilo v Sloveniji 64.000 študentov, leta 2005 114.794, leta 2014 pa 83.700 – ta upad lahko pripišemo vedno manjšim generacijam. Na MIZŠ kot razlog za večjo dostopnost študija navajajo: ''Slovenija kot država želi omogočiti širok dostop do terciarnega izobraževanja in študij omogočiti vsem, ki imajo interes in so sposobni študirati, ter jim zagotoviti pogoje za uspešno dokončanje študija.'' Po pričakovanjih MIZŠ bo izobraženost slovenske populacije višja in primerljiva z najboljšimi državami v Evropski uniji, če bo Slovenija dosegla višjo vključenost v terciarno izobraževanje in se bo dejansko povečal tudi delež tistih, ki študij končajo.

Kako je ob vseh brezposelnih diplomantih mogoče, da jih rabimo še več, kako se lahko ob vseh mladih prekercih pogoji za vpis na fakultete rahljajo, ne zaostrujejo? Dr. Flere odgovarja: ''To je nekakšna socialna varovalka. Mladino angažiraš za kratko časovno obdobje, da ne pritiska na trg dela in podaljšuje študij. Čeprav je potem trg prenasičen z diplomanti, se v politiki razmišlja kratkoročno, nikoli dolgoročno. Zato se na novo ustanavlja vedno več študijskih programov in zasebnih fakultet, v resnici pa visoko šolstvo ne dobi dovolj denarja za spodobno delovanje.''

**Članek je nastal na osnovi javnega pisma Manj znaš, več veljaš, v katerem srednješolski profesor, Andrej Makuc navaja podrobne absurdnosti enakega vrednotenja znanja med splošno in poklicno maturo.