Čas vojne in čas miru

Ob 25. obletnici samostojnosti naše države se moramo spomniti ljudi, ki so se tiste dni zavedali, kako zelo pomembna je za prihodnost naše domovine enotnost in spoštovanje med ljudmi, ki sicer razmišljajo drugače, vendar imajo radi svojo domovino. S hvaležnostjo se lahko spominjamo nadškofa Alojzija Šuštarja, ki je tiste dni vodil slovensko cerkev, saj je hotel in želel skupaj s takratnim predsednikom države Milanom Kučanom doseči spravo med ljudmi in tako zagotoviti sodelovanje vseh na različnih področjih življenja mlade države. Tako sta postavljala temelje prihodnosti nove države, kajti država smo ljudje, ne pa skregane politične stranke.

Kaj pa imamo danes po tolikih letih? Same zdrahe in obtoževanja. Nekateri ne premorejo niti toliko spoštovanja do države, da bi se udeležili proslave ob obletnici neodvisnosti. SDS in njen vodja sta očitno tako zaslepljena s sovraštvom do drugače mislečih, da svojim članom in sledilcem nista privoščila deliti veselje in ponos z ostalimi državljani Slovenije ob praznovanju naše državnosti. Nikoli ne bomo vsi enako mislili, vendar pa se lahko spoštujemo in imamo ne glede na vse radi svojo domovino.

4. junija je bila v Kočevskem rogu spominska slovesnost za vse, ki so izgubili življenje v povojnih pobojih. Udeležil se je je tudi predsednik države Borut Pahor. Tako je bila na slovesnosti prisotna tudi država Slovenija. Našemu narodu se je v času njegovega obstoja dogodilo veliko hudih stvari, od poskusov potujčevanja s strani Italijanov, Madžarov in Avstrijcev, do morije v obeh svetovnih vojnah. Vsak narod ima v svoji zgodovini svetle in temne trenutke, vojni čas pa vsem prinaša ogromno nesreče. Povojni poboji civilistov so temna stran zgodovine našega naroda, prav tako pa tudi koncentracijska taborišča in poboji zavednih Slovencev, ki so se borili proti okupatorju, in so jih izvedle domobranske sile, ki so prisegle nemškemu okupatorju. Tudi drugi narodi v Evropi so bili priča podobnim dogodkom med vojno in po njej, vendar se danes ne ukvarjajo več s tem.

Po toliko letih bi bil res že čas, da si priznamo, da so vse strani v tistih težkih časih delale napake. Za pravo spravo je treba resnici pogledati v oči in se opravičiti. Borci NOB smo se borili proti okupatorju za svobodo domovine in slovenskega naroda in se za to ne bomo opravičevali, lahko pa izrazimo obžalovanje za to, kar se je zgodilo po vojni. Obtoževanje partizanskih borcev za poboje kar povprek pa je žalitev, ker s tem nismo imeli nič, naša edina misel je bila svoboda slovenskega naroda. Želel pa bi slišati opravičilo in obžalovanje naslednikov domobranske strani in slovenske cerkve zaradi kolaboracije in za vse storjene napake v tistem času.

Končno pokopljimo mrtve in pustimo živim živeti v miru in sožitju. Zgodile so se hude stvari, vendar ločevanje na vaše in naše zaradi dogodkov izpred 70 let res nima več smisla. Kdor si s tem nabira politične točke in zaradi svojih koristi vnaša razdor med slovenski ljudi, ponavlja napako izpred 70 let.

Danes ima slovenski narod svojo državo. Borci NOB smo se borili zanjo v slovenski partizanski vojski, pa tudi druga stran zatrjuje, da se je borila za domovino. Čas je, da usmerimo svoje misli v prihodnost naše države. Spomnimo se letošnje Planice in morje slovenskih zastav. Peter je združil Slovence, leve in desne in tiste vmes. Pokazali smo, da imamo radi svojo državo. Navijajmo za Slovenijo - vsak dan znova.