Smrtonosni predsodki

Evropa si lahko brez hujših posledic privošči nasprotovanje uvajanju gensko spremenjenih rastlin v kmetijstvo. Hrane imamo dovolj, preskrba s hranili je ustrezna oziroma celo presežna. Velik del sveta nima te sreče.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije na primer več kot 250 milijonov ljudi, predvsem v vzhodni Aziji in Afriki, trpi zaradi pomanjkanja vitamina A v prehrani. Nekaj sto tisoč otrok na leto zaradi tega oslepi, številni zaradi slabo delujočega imunskega sistema, ki je posledica pomanjkanja vitamina A, umrejo. Glavno vlogo v njihovi prehrani ima riž. Tak, kot ga poznamo, ne vsebuje niti malo vitamina A.

Že več kot 15 let pa obstaja posebna, gensko spremenjena različica riža z visoko vsebnostjo betakarotena, ki se v telesu spremeni v vitamin A. Ker je značilne zlato rumene barve, se ga je prijel vzdevek »zlati riž«. Vendar ta riž tistim, ki bi ga potrebovali, še vedno ni dostopen. Zaradi silovitega in večkrat tudi nasilnega nasprotovanja okoljevarstvenih organizacij (na čelu z Greenpeaceom) gensko spremenjenim rastlinam tem ljudem še vedno ni na voljo hrana, ki bi lahko reševala življenja.

Na ta nemogoči položaj je nedavno v javnem pismu opozorila skupina Nobelovih nagrajencev.

»Pozivamo Greenpeace in njegove podpornike, naj še enkrat preverijo izkušnje kmetov in potrošnikov po svetu z rastlinami, izboljšanimi z biotehnologijo, priznajo izsledke uglednih znanstvenih ustanov in regulatornih agencij ter opustijo kampanjo proti GSO nasploh, še posebej pa proti zlatemu rižu.«

Da so gensko spremenjene rastline varne, so ugotovile že vse najuglednejše znanstvene akademije po svetu, navsezadnje pa na to kaže tudi že več kot 20-letna uporaba za hrano in krmo, ki ni povzročila nikakršnih zdravstvenih posledic.

Niti utemeljitev, češ da bi uporaba gensko spremenjenih semen kmete pahnila v odvisnost od multinacionalk, ne zdrži. Evropsko in tudi slovensko kmetijstvo je že danes večinoma odvisno od multinacionalk, ki zagotavljajo semena, pesticide in kmetijsko mehanizacijo. Velika večina kmetov, zagotovo pa vsi večji, semena že danes vsako leto znova kupuje od njih. Monsanto ima na primer v Sloveniji pomemben tržni delež pri prodaji koruznih in zelenjavnih semen.

Zlatega riža niso razvili pri Monsantu ali Syngenti, razvila sta ga švicarski in nemški znanstvenik, Ingo Potrykus in Peter Beyer. Res je, da sta licenco za trženje nazadnje prepustila Syngenti, a pogodba jasno določa, da morajo biti semena zlatega riža manjšim in revnim kmetom dostopna brezplačno.

Med 109 Nobelovimi nagrajenci, ki so do zdaj podpisali javno pismo, jih je velika večina strokovnjakov za medicino, kemijo in fiziko. Glavni pobudnik javnega poziva je strokovnjak za genetiko, Britanec dr. Richard J. Roberts, Nobelov nagrajenec za medicino iz leta 1993. Univerza v Ljubljani mu je lani podelila častni doktorat. Že v takratnem zahvalnem govoru je opozarjal na nesmiselnost in škodljivost nasprotovanja gensko spremenjenim rastlinam, še posebej zlatemu rižu. »Od četrt do pol milijona otrok na leto oslepi, dve tretjini od teh ne dočakata prvega leta starosti. Koliko jih še mora umreti, preden to označimo za zločin proti človečnosti? Ni opravičila za namerno oviranje dostopa do hranil, ki jih ti otroci potrebujejo,« je takrat povedal v pogovoru za Mladino. »Skrajni čas je, da zelene stranke in nevladne organizacije priznajo zmoto. Prepričan sem, da se je zavedajo. Vse akademije znanosti po svetu se strinjajo, da so gensko spremenjene rastline varne, kako se je ne bi zavedali? Zavedajo se je že, le priznati si ne upajo, ker jim nasprotovanje prinaša politične točke in omogoča pridobivanje donacij.«

Greenpeace se je pri nasprotovanju gensko spremenjenim rastlinam znašel v čudnem položaju, saj odkrito nasprotuje enotnemu znanstvenemu mnenju o njihovi neškodljivosti, hkrati pa prav s sklicevanjem na znanstveno mnenje opozarja na vprašanje podnebnih sprememb in zavrača kakršnekoli dvome o nujnosti ukrepanja.

Iz Greenpeacea so sicer v odzivu na pismo sporočili, da za odsotnost zlatega riža s trga niso krivi oni, saj gre menda za »spodletel poskus«. »Korporacije napihujejo koristi zlatega riža, da bi s tem tlakovale pot drugim, donosnejšim gensko spremenjenim poljščinam,« je za Washington Post povedala aktivistka Greenpeacea Wilhelmina Pelegrina. Proti podhranjenosti se je treba po njenem boriti »z raznoliko prehrano, enakopravnim dostopom do hrane in ekološkim kmetijstvom«.

Ker okoljevarstvene organizacije na čelu z Greenpeaceom gensko spremenjenim rastlinam silovito in večkrat tudi nasilno nasprotujejo, ljudem v državah v razvoju ni na voljo hrana, ki bi lahko reševala življenja.

Mednarodni inštitut za raziskave riža na Filipinih, ki vodi razvoj zlatega riža, je poziv Nobelovih nagrajencev podprl in sporočil, da bo riž na voljo ljudem takoj, ko bodo pridobili vsa potrebna regulatorna dovoljenja.

»Nasprotovanje, ki temelji na čustvih in dogmah, je treba ustaviti,« so v pismu zapisali nobelovci. »Koliko revnih ljudi mora še umreti, preden ga začnemo obravnavati kot zločin proti človečnosti?«