"Velika Britanija ne bo zapustila Evrope" 

Boris Johnson, novi zunanji minister Velike Britanije, nekdanji župan Londona in vnet zagovornik brexita, je še zmeraj prepričan, da "Velika Britanija ne bo zapustila Evrope". Sedaj, ko je odhod VB iz EU gotovost, bi Johnson želel najbolje od obeh svetov. "Moja misija, ki jo bom opravil v pogovorih z našimi prijatelji v Svetu ministrov, bo pojasnjevanje, da moramo izvršiti voljo ljudi in zapustiti EU. Toda to nikakor ne pomeni, da bomo zapustili Evropo. Na noben način ne bomo zapustili naše vodilne vloge pri sodelovanju v evropskih zadevah in sodelovanjih vseh vrst," je dejal Johnson, ki se je medtem srečal tudi z ameriškim zunanjim ministrom Johnom Kerryjem. Njuno srečanje je bilo sicer prestavljeno zaradi prisilnega pristanka Johnsonovega letala na letališču v Lutonu. To priložnost so izkoristili uporabniki Twitterja, ki so se ponorčevali iz Johnsona s komentarjem, da "celo letalo ve, da potovanje Johnsona v tujino zaradi države ni dobra ideja". Prav zato je bil Johnson tudi nekoliko pozen na pogovorih z zunanjepolitično komisarko EU Federico Mogherini.

Toda še večja težava za Johnsona in novo britansko vlado, ki jo vodi nova premierka Theresa May, je stališče EU glede "svobode gibanja". Pred referendumom o odhodu iz EU so zagovorniki odhoda ves čas ponavljali, da bo z brexitom Velika Britanija znova dobila v svoje roke instrumente nadzora nad pretokom delovne sile ter omejila prihode evropskih delavcev. Obenem pa so zagovorniki brexita trdili, da bo zaradi velikosti trga državi uspelo zagotoviti tudi prost dostop do evropskega trga.

Vendar je že nedavna izjava predsednika Evropskega Sveta Donalda Tuska z začetka julija jasno opozorila na omejitve pri iskanju "kreativnih rešitev" glede teh zahtev. Tusk je namreč opozoril, da enotni trg pomeni, da bo Velika Britanija morala sprejeti "štiri svoboščine EU" (svoboda gibanja ljudi, blaga, kapitala in uslug) in da VB ne more imeti dostopa do enotnega trga EU "à la carte" ter da se formalna pogajanja sploh ne bodo začela, dokler Velika Britanija ne bo uradno notificirala svoje želje, da zapusti EU. "Želimo si Velike Britanije kot tesnega partnerja. Dostop do enotnega trga pomeni sprejem vseh štirih svoboščin. Ni enotnega trga à la carte…mnogi pričakujejo od Evrope, da bo zmogla več. Evropa je desetletja vzbujala upanje. Naša odgovornost je, da to povrnemo," je zapisal Tusk.

Zaradi teh zahtev in "mehčanja" stališč nekaterih konservativcev v veliki Britaniji glede odhoda iz EU je nekdanji britanski obrambni minister Liam Fox že dejal, da je potrebno končati z "izdajo" glasovanja o odhodu iz EU". Če je cena za obstanek na enotnem trgu svoboden pretok ljudi, potem je to cena, ki je nisem pripravljen plačati. Mislim, da so Britanci zelo jasno povedali, kaj želijo. Ni naloga politikov, da to razblinijo ali si glede tega premislijo,"je dejal Liam Fox.

Vendar pa je bilo vseh 27 voditeljev EU, ki so se glede tega vprašanja odločali takoj po brexitu odločnih v sklepu, da se bo Velika Britanija morala odločiti glede dostopa do enotnega trga in omejevanja migracij iz EU ter da ne bo mogla imeti obeh pravic. Donald Tusk je tudi predstavil tri različne modele, ki jih lahko izbere Velika Britanija. Prvi je primer Kanade, ki ima dostop do enotnega trga za nekatere vrste blaga, vendar ne za finančne storitve; Norveška, ki ima dostop do enotnega trga, vendar jo obvezujejo pravila o svobodi gibanja ter Švica, ki ima dostop do enotnega trga glede industrijskih izdelkov, ne pa za bančni sektor, hkrati pa sprejema svobodo gibanja.