Razsulo v Venezueli

V Venezueli, ki ima nekaj več kot 30 milijonov prebivalcev, vodi pa jo socialistični predsednik Nicolas Maduro, naslednik očeta venezuelske socialistične revolucije Huga Chaveza, se že nekaj časa spoprijemajo s hudimi gospodarskimi težavami in pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin. Država se je zaradi nizkih cen nafte in zmanjšanja povpraševanja po njej – izvoz te surovine sestavlja večino venezuelskega izvoza – znašla v hudi gospodarski recesiji.

Odgovornost za takšne razmere opozicija pripisuje slabemu Madurovemu upravljanju gospodarstva in nesposobnosti njegove administracije. Venezuelci, ki s protesti opozarjajo na nevzdržne razmere in na hudo pomanjkanje hrane v državi, ilegalno odhajajo čez državno mejo v Kolumbijo po nakupih. Maduro je namreč zaprl meje, vendar to ne more ustaviti lačnih ljudi. Pred kratkim je 700 žensk, oblečenih v bele majice, s petjem in z molitvijo ilegalno vstopilo v Kolumbijo, tam pa so kupile osnovna živila.

Maduro je, da bi se izognil neredom, v soboto za 12 ur odprl mejo s sosedo. Kar 35 tisoč Venezuelcev je izkoristilo priložnost. Besede ljudi so zgovorne. »Naši otroci trpijo zaradi pomanjkanja hrane. Ni pravično, da meje ostajajo zaprte,« je za El Tiempo dejala ženska, ki je prečkala mejo. »Kupili smo riž, testenine, sladkor, toaletni papir, maslo, vse, kar smo lahko prenesli čez mejo,« je neki možakar povedal za špansko tiskovno agencijo EFE. Stiska je velika, saj celo kolumbijska zunanja ministrica Maria Angela Holguin poziva venezuelskega predsednika, naj za stalno odpre mejo. »Ne moremo dopustiti, da bi naši venezuelski bratje trpeli lakoto in pomanjkanje.«

2219 kilometrov dolga meja med Kolumbijo in Venezuelo, ki jo je nekoč prestopilo sto tisoč ljudi na dan, je zaprta od lanskega avgusta. Maduro je s to potezo tihotapcem skušal preprečiti prodajo hrane in drugih potrebščin iz Kolumbije na venezuelskem črnem trgu. Prepričan, da vsi Kolumbijci, ki živijo v Venezueli, sodelujejo pri tihotapljenju, je izgnal 1300 v Venezueli ilegalno živečih Kolumbijcev. Še 19 tisoč pa jih je zapustilo državo v strahu pred deportacijo. Razdrte so številne družine.

Maduro, ki ima glede na ustavna določila v rokah ključne vzvode oblasti, je vse manj priljubljen med državljani, ki so sicer njegovega predhodnika Chaveza častili kot rešitelja države pred izkoriščevalskim kapitalizmom. Toda kriza je naredila svoje in Chavezovi projekti so nasedli. Zdaj Madura podpira le še 23 odstotkov Venezuelcev, kar 80 odstotkov pa si jih želi, da bi še letos zapustil predsedniški položaj. Kljub nestabilnim finančnim razmeram Venezuela še redno odplačuje zunanji dolg. »Država je dala prednost popla- čilu zunanjega dolga na račun zagotavljanja osnovnih potrebščin. Zato ljudje trpijo pomanjkanje,« je za Business Insider dejal profesor David Smilde, ki živi v Caracasu. Po njegovem v državi »za zdaj še ni stradanja, ampak lakota in podhranjenost, ki pa se lahko že letos spremenita v stradanje, če v državi ne bo korenitih sprememb.«