Vse slabše

Prejšnji teden objavljeni podatki statističnega urada kažejo, da se je število oseb, ki v Sloveniji živijo v revščini, v lanskem letu zmanjšalo z 290 tisoč na 287 tisoč oseb. V Sloveniji je delež ljudi, ki živijo pod pragom tveganja revščine, še vedno nizek v primerjavi z drugimi državami, a je v času krize rasel zelo hitro, z 11,3 odstotka na 14,5. V lanskem letu se je odstotek zmanjšal za 0,2 odstotni točki.

Na prvi pogled se sliši paradoksalno, da se je hkrati delež revnih lani povečal v skoraj vseh kategorijah prebivalstva. Najbolj se je zvišal med enostarševskimi gospodinjstvi, s 27,4 odstotka na 32,5 odstotka, ter med gospodinjstvi brez delovno aktivnih članov in z vzdrževanimi otroki, s 76,5 odstotka na 80,7 odstotka. Več je revnih tudi med gospodinjstvi brez otrok, med zaposlenimi, med nizko izobraženimi, med visoko izobraženimi, med upokojenci, med najemniki stanovanj … Le v redkih kategorijah se je delež revnih zmanjšal, na primer med samozaposlenimi, gospodinjami, študenti in nezmožnimi za delo.

Za to, da se je znižal delež revnih med vsem prebivalstvom, medtem ko narašča delež revnih v večini skupin prebivalstva, obstaja preprosta razlaga. V letu 2014, v katerem je statistični urad pridobil podatke o dohodkih, na podlagi katerih je izračunal stopnjo revščine v lanskem letu, se je zmanjšala brezposelnost. Mnogi so v letu 2014 prešli iz brezposelnosti v zaposlitev in s tem tudi ven iz statistično ugotovljene revščine.

Med gospodinjstvi, kjer so vsi odrasli delovno aktivni, je revnih najmanj, 4,4 odstotka, vendar je to za odstotno točko več kot leto prej. Dobro je, da ima čim več ljudi delo, vendar zbuja skrb, da se znižuje tako standard zaposlenih kot standard tistih, ki so za preživetje odvisni od socialne pomoči. Če poenostavimo, gre za to, da tako socialni transferji kot plače vse manj varujejo pred revščino, le da plače to počnejo nekoliko bolje, in v zadnjem letu in pol je več prejemnikov socialnih transferjev začelo dobivati plače. »Dobili smo še en dokaz, da Slovenija nima socialne politike,« komentira sociolog s fakultete za socialno delo Srečo Dragoš, »ljudje so čedalje bolj revni in v revščini ostajajo dlje.« Medtem ko se je v zadnjem letu in pol brezposelnost zmanjševala, je ves čas naraščala dolgotrajna brezposelnost, torej število tistih, ki so brezposelni leto dni ali več.

Ministrstvo za delo je pred kratkim naročilo oceno višine minimalnih življenjskih stroškov v Sloveniji in rezultati bodo znani oktobra. Leta 2009 so izračunali, da znašajo 385 evrov na mesec za samsko osebo. Vendar se je ministrstvo za delo, kjer je bila sedanja ministrica dr. Anja Kopač Mrak, takrat državna sekretarka, odločilo, da bo socialna pomoč znašala 288 evrov. Razlog je bil v prepričanju, da ljudje nočejo delati, če je znesek socialne pomoči preblizu minimalni plači. V odsotnosti socialne politike so ljudje prepuščeni tržni konkurenci.