Po seksizmu še homofobija

Pravno mnenje: JAK ravnal diskriminatorno

Po seksizmu v društvu PEN imamo v literarnih krogih zdaj opraviti še s homofobijo. Del Škucove literarne založbe, ki se ukvarja z LGBT-tematiko, se je pred kratkim znašel v primežu Javne agencije za knjigo (JAK). Ta ni podprla sklopa festivala Živa književnost, v katerem naj bi prebirali literaturo z LGBT-vsebino. Škuc je zato na JAK poslal odziv na odločbo o sofinanciranju (prvopodpisani je pisatelj Brane Mozetič). V njem so podpisniki poudarili nenavadne trditve, ki jih je agencija zapisala v obrazložitvi. Te po Mozetičevem mnenju ne izražajo zgolj homofobije, temveč celo diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti.

V JAK so v obrazložitvi med drugim zapisali, da so LGBT-branja vse preveč ekskluzivno zaprta v lasten krog LGBT-populacije. Pri Škucu so kasneje odgovorili, da branja potekajo na javnih prostorih in so javno promovirana, torej dostopna celotni populaciji, hkrati pa so vprašali, ali nimajo pravice do javnih sredstev, tudi če bi bila resnično zaprta »v lasten krog LGBT-populacije«.

Zdaj pa je Mozetič za svoje trditve dobil tudi pritrdilno pravno mnenje, napisal ga je dr. Andraž Teršek. Ta je prepričan, da je vsebina oziroma argumentacija zavrnilne odločitve JAK primer očitne in resne diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti.

Med drugim je sicer zapisal, da se odločba JAK izmika gotovemu prepričanju, kaj so avtorji s tem točno mislili: »Dokaj verjetno pa se zdi, da LGBT vidijo kot skupino ljudi, ki jih enkratno povezujejo in združujejo istospolne prakse, spolni odnosi z osebami istega spola, ljubezenska čutenja do oseb istega spola in želja po literarni dejavnosti na teme istospolnih seksualnih in drugih življenjskih praks. In dokaj verjetno se zdi, da takšno videnje naslavljajo kot očitek. Kot takšen očitek, ki se jim zdi pravno odločilen za sprejem zavrnilne odločbe glede sofinanciranja bralno-literarne dejavnosti.« Teršek je odločbo že iz formalnih in procesnih razlogov označil za pravno nesprejemljivo, tako zelo, da bi jo moralo pristojno ministrstvo v vlogi nadzornega organa, če bi se Škuc v roku pritožil, razveljaviti. Tega pa ta ni storil, ker s tem ni želel spodkopavati še preostalega dela Žive književnosti, ki jo je JAK podprl. 

»Preštevanje, koliko je takšnih oseb, ki jih dejavnost neposredno ali posredno zadeva, je vselej in brez kančka dvoma očitno in grobo protiustavno ravnanje,« meni Andraž Teršek in dodaja, da bi tistemu, ki misli, da je pogoj za dodelitev privilegija sofinanciranja LGBT-dejavnosti to, da pri njej sodelujejo heteroseksualni avtorji, ki bodo z istospolno usmerjenimi avtorji polemizirali o istospolnosti ali pa promovirali heteroseksualnost, nemara lahko dobronamerno očitali, da »ne misli s soljo v glavi«.