Ni govora

Upadanje rabe osnovne funkcije mobilnih telefonov – glasovnih klicev

Nekoč so obstajali telefoni. Naprave, oblikovane za to, da smo jih prislonili k ušesu in vanje govorili. Danes obstajajo pametni telefoni. Naprave, oblikovane za to, da prek njih dostopamo do čim več informacij. Tudi na račun tega, da smo videti smešno, ko jih prislonimo k ušesu.

Telefon v tradicionalnem pomenu besede je danes le ena izmed aplikacij, naloženih na naše žepne računalnike. In ta aplikacija vztrajno izgublja uporabnike.

V času, ko je komunikacije iz leta v leto več, komunikacija v obliki glasovnih telefonskih klicev iz leta v leto upada. To je značilno za vse razvite države, tudi za Slovenijo. Nosilci sprememb so seveda mladi. »Govorna telefonija upada, mladi iz leta v leto manj uporabljajo klasično govorno telefonijo,« pravi Lan Orthaber, predstavnik mobilnega operaterja Simobil. »Povprečna zatelefonirana količina na letni ravni se zmanjšuje za nekaj odstotkov.« Človeški glas 149 let po tem, ko je prvič stekel po bakreni žici, v komunikaciji na daljavo postaja vse bolj odveč. Zakaj klicati vsakega prijatelja posebej, ko pa jih lahko vse naenkrat nagovorim na Facebooku. Zakaj klicati neznanca v picerijo, ko pa si lahko dostavo uredim z nekaj kliki.

Številni mladi klasično glasovno mobilno telefonijo tako rekoč povsem opuščajo in jo vse bolj nadomeščajo s komunikacijo, ki temelji na izmenjavi sporočil in mobilnem internetu. Nič več slabega signala, zasedenih linij, hrupa v ozadju, govorjenja drug čez drugega, neprijetne tišine. Nič več posvečanja pozornosti zgolj sogovorniku na drugi strani, nič več zahteve po takojšnjem odgovoru.

Več kot četrtina uporabnikov pametnih telefonov v razvitem svetu letos v povprečnem tednu ne bo opravila niti enega klasičnega telefonskega klica.

Mobilni prenos podatkov naglo raste. »Največji je bil skok med letoma 2014 in 2015, ko je povprečna količina prenesenih podatkov pri mladih narasla skoraj za sto odstotkov,« pravi Lan Orthaber.

Svetovalna multinacionalka Deloitte na podlagi usmeritev iz preteklih let napoveduje, da več kot četrtina uporabnikov pametnih telefonov v razvitem svetu letos v povprečnem tednu ne bo opravila niti enega klasičnega telefonskega klica. Med mladimi, starimi od 18 do 24 let, je ta delež že skoraj tretjinski.

A prihajajo nove generacije, za katere bo izmenjava besedilnih sporočil vedno bolj standardni način sporazumevanja, glasovni pogovor pa zgolj še ostanek iz nekih drugih časov.

Operaterji se že prilagajajo. Simobil v enem od paketov za mlade že ponuja zgolj vnaprej zakupljeno količino mobilnega prenosa podatkov, za glasovne klice in kratka sporočila pa uporabnik plačuje po porabi. »Obrnjena logika kot pri dozdajšnjih paketih,« pravi Lan Orthaber.

Statistika uporabe mobilnih telefonov razkriva še nekaj zanimivih trendov. Prvič, rast števila poslanih kratkih sporočil, drugega temelja klasične mobilne telefonije, se prav nič ne ustavlja. Ravno pri mladih je rast največja, kar je še en jasen kazalec tega, da si izmenjava besedilnih sporočil zagotavlja prednost pred govorom.

Drugič, pri tem, da se število glasovnih klicev zmanjšuje, se povečuje povprečna dolžina posameznega klica. To je verjetno predvsem učinek naročniških paketov. Kot pravi nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Ivica Kranjčevič, je »večina uporabnikov, sploh tako imenovanih “heavy userjev”, prešla na pakete, tako da imajo zakupljene velike količine ali pa celo neomejeno število minut in torej dolžina komunikacije praktično ne vpliva na strošek mesečnega računa«.

Svoj delež po besedah Lana Orthaberja prispevajo tudi demografski vzorci uporabe mobilne telefonije. »Glede na to, da si mladi dopisujejo, bi rekel, da so klici vedno daljši, ker jih uporabljajo starejši uporabniki, in še to takrat, ko se pogovarjajo. Gre za daljše pogovore, ki vsebinsko niso drugačni kot nekoč na stacionarnih telefonih.« Iz vseh navedenih podatkov bi bilo preprosto potegniti nov tehnofobno grozeč sklep o izgubljanju družabnih spretnosti, potrebnih za telefonski pogovor. A tehnološki napredek s seboj neizogibno prinaša družbene spremembe. Iskanje pravih besed se bo pač umaknilo umetnosti hitrega tipkanja, ustreznega tempiranja sporočila in iskanja pravega emojija. ;-)