V imenu koga deluje Banka Slovenije?

Dr. Bogomir Kovač v 30. številki Mladine v rubriki Pisma bralcev komentira mojo razlago ukrepov slovenske ekonomske politike 2008 do 2011 z očitno predpostavko, da je danes naše gospodarsvo v obupnem stanju, tako da smo v zadregi pri fiskalni konsolidaciji in reformi ekonomskega sistema. Vendar je ocena napačna. Slovensko gospodarstvo ima 2016 stabilno rast, povečuje se zaposlenost in upada brezposelnost, inflacije ni, imamo velik zunanji presežek (nobenih znakov strukturne odvisnosti) in javnofinančno ravnotežje v Maastrichtskih okvirjih (3% BDP).

Navidezno v Sloveniji presega Maastrichtski kriterij samo javni dolg. V prvem četrtletju 2016 je znašal 32.6 milijarde evrov ali 84% BDP. Če bi bilo povečanje javnega dolga 2008 do 2016 vezano na kritje javnofinančnega deficita po konsolidirani bilanci javnega financiranja in do sedaj zaznane »izgube« pri prodaji NKBM, bi na začetku 2016 dolg širše države predstavljal le 48% slovenskega BDP. Krepko znotraj Maastrichtske omejitve 60%. Vprašanje je, kako so plasirana sredstva, ki bremenijo državni dolg, pa niso bila porabljena za kritje javnofinančnega primanjkljaja.

V letu 2008 je bila Slovenija na poti v strukturno odvisnost, v gospodarstvo, ki si ne more zagotoviti dobrin za normalno preživetje svojega prebivalstva. Uvoz blaga in storitev je 2008 presegal izvoz za 0.7 milijarde evrov (1.9% BDP). Od 2004 do 2008 se je bruto zunanji dolg Slovenije povečal za 24 milijard evrov (za 155%). Postali smo neto dolžnik do tujine za 13 milijard evrov (od tega 8.9 milijarde evrov pri poslovnih bankah). Imeli smo 6% inflacijo. Ukinitev davka na izplačane plače, znižanje davčnih stopenj pri dohodnini in davku od dohodka pravnih oseb je vplivalo na upad javnofinančnih prilivov za 0.9 milijarde evrov letno (od 2009 do 2011 skupaj pa 2.8 milijarde evrov ali 8% BDP). Prva polovica izvedbe Virantove reforme plač v javnem sektorju je v 2009 povzročila 6% povečanje plač javnih uslužbencev.

Ob 17% upadu izvoza blaga in storitev je naš BDP v 2009 upadel za 4.5% v tekočih cenah in za 7.8%, če padcu v evrih dodamo še inflacijo (v glavnem prenos rasti cen iz 2008). Slovenska ekonomska politika je z ukrepi za stabilizacijo finančnega sistema (našteti v 29. številki Mladine), z ukrepi socialne politike (sredstva namenjena transferom nezaposlenim so se povečala za 120%, za štipendije pa 26%) ter z državnimi pomočmi privatnemu sektorju (povečanje za 33% je odločilno vplivalo na preživetje izvoznikov) preprečila spiralno poglabljanje krize. Strateško enako pomebna je bila spodbuda razvoju (neokeynezianski aspekt delovanja socialdemokratske koalicijske vlade). V ta namen smo povečali javna sredstva za subvencioniranje raziskav in razvoja (R&D), davčne olajšave za investicije podjetij v R&D ter razvojne kredite SID. Skupne investicije za R&D so se od 2008 do 2011 povečale za 45% in na koncu našega mandata dosegle 0.9 milijarde evrov ali 2.4% BDP.

Prilagoditev slovenskega gospodarstva razmeram po finančni krizi je privedla do rasti izvoza, nato do rasti BDP, z zamikom do rasti zaposlenosti in na koncu še do stabilizacije javnofinančnega razvotežja. Zakon o uravnoteženju javnih financ iz 2012 ter organizirana bančna kriza (t.i. sanacija) v 2013 sta proces okrevanja našega gospodarstva upočasnila, nista pa ga prekinila. Seveda pa stabilna rast izvoza od 2010 do 2016 in njen vpliv na izboljšanje ostalih makroekonomskih rezultatov Slovenije ni le posledica razvojnega prebrata po 2008, pač pa tudi investicij v kulturo, izobraževanje in zdravstvo (za človeški kapital) v obdobju pred tem ter ustrezne politike deviznega tečaja tolarja na čelu z menjalnim razmerjem pri prevzemu evra (zaradi katerega je Slovenija zadržala dovoj velik izvozni sektor in industrijska podjetja).

Omenimo še rezulate na lestvici IMD. Gre za indeks, ki spremlja stopnjo liberalizacije, deregulacije in privatizacije oziroma izpolnjevanje neoliberalne agende različnih narodnih gospodarstev, ne kaže pa konkurenčnosti. To je med drugim razvidno tudi iz ocene za Slovenijo. Naš izvoz raste, v zunanji menjavi imamo iz leta v leto (od 2009 dalje) večji presežek, na lestvici konkurenčnosti IMD pa padamo.

Na kratko še o t.i. bančni krizi. Po vseevropskih stresnih testih 2011 sta imeli obe največji slovenski banki (NLB in NKBM) presežek kapitala nad zahtevano mejno vrednostjo obremenilnega testa. Na koncu tega leta so banke, ki delujejo v Sloveniji gospodarstvu (tudi finančni sektor razen bank) skupaj posodile (krediti in nakup vrednostnih papirjev) za 23.1 milijarde evrov. Banka Slovenije je z različnimi ukrepi dosegla, da so se do konca 2013 ta sredstva zmanjšala za 6.5 milijarde evrov ali 28%. Po končani bančni sanaciji je do maja letos sledil nadaljnji upad za 5.5 milijarde evrov ali za 33%. Zmanjševanje kreditov ni posledica pač pa vzrok t.i. slabih terjatev. Da Slovenija ni v dolžniški depresiji kažejo naslednji podatki: banke, ki delujejo v Sloveniji so imele aprila letos (zadnji podatek) v tujino naloženo za 2.2 milijarde evrov več kot so si tam izposodile, v ostali (nebančni) del gospodarstva so plasirale 11.2 milijardi evrov (podatki do maja). To gospodarstvo je 2015 ustvarilo 10.9 milijard evrov bruto poslovnega presežka (amortizacija in dobiček pred obdavčenjem) in 2.8 milijarde evrov presežka plačilne bilance (za toliko prihranki presegajo investicije).