Žrtve stiskanja

Urša Marn je v 31. številki Mladine (stran 29 in 30) objavila zanimiv prikaz kako organizirana kriza krčenja bančnih kreditov ustvarja slabe terjatve. V tej analizi omenja eno od garantnih shem, uvedenih za učinkovitejše delovanje bančnega sistema v obdobju socialdemokratske koalicijske vlade. Gre za državne garancije kreditov bank podjetjem.

Ta garantna shema je bila sprejeta z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije, veljavnim od 1. maja 2009 do 31. decembra 2010. Z njeno pomočjo je bilo podjetjem v Sloveniji dodeljeno 840 milijonov evrov kreditov in je skupaj z drugimi ukrepi pripomogla, da se je od obdobja tik pred začetkom svetovne finančne krize do julija 2010 obseg bančnih kreditov t.i. ”nefinančnim družbam” (realnemu delu gospodarstva) povečal za milijardo evrov ali za 5%. Julija 2010 je Banka Slovenije začela omejevati kreditno aktivnost. To je na način, opisan v članku Žrtve stiskanja na primeru prekinitve kreditiranja družinskega podjetja Fonda, onemogočilo normalno delovanje in rast, obenem pa destabiliziralo lastniško strukturo pomembnega dela slovenskega gospodarstva. Ena od posledic je bila tudi upočasnitev gospodarske rasti od 1.2% v 2010 na 0.6% v 2011. Skupaj z učinkom t.i. ZUJF-a je nato v Sloveniji 2012 ter 2013 sledil upad BDP in s tem kriza dvojnega dna.

Razprava med ekonomisti, ki jo v zvezi z uvajanjem jamstvene sheme za podjetja povzema Urša Marn, se je nanašala na obdobje sprejemanja zakona o tej shemi med januarjem in koncem aprila 2009. V prvotnem predlogu ministrstva za finance krediti dani zaposlenim za odkup podjetij v katerih delajo niso bili izvzeti iz sheme, uskladitev s koalicijskimi partnerji pa je nato vplivala, da je bila v končno verzijo zakona zapisana prepoved državnega jamstva za takšne kredite. Je pa v zvezi z delovanjem te sheme še ena zanimivost. Izvajala jo je Slovenska izvozna in razvojna družba preko avkcij, na katerih so nastopale zainteresirane banke. Garancijo je do višine predpisane kvote dobila tista banka, ki je imela najnižje zahteve do višine državnega jamstva na enoto podeljenega kredita. Ob prvi avkciji sta celotno kvoto kreditov prevzeli dve banki v tuji lasti in čez poletje 2009 nista iz tega naslova dodelila niti enega kredita. Tako je shema začela delovati šele po drugi avkciji na začetku jeseni 2009.

V članku Žrtve stiskanja je tudi navedeno dejstvo, da bančni krediti podjetjem ne upadajo samo v Sloveniji, pač pa tudi v celotnem evroobmočju, le da so tam začeli upadati dobro leto kasneje. To je sicer res, vendar je bila velikost upada dramatično različna. Vzemimo isti mesec (april) 2008 in 2016, pa bomo videli, da so bili letos bančni krediti realnemu delu gospodarstva v evroskupini manjši za 6.5%, v Sloveniji pa za 49%. Slovenija s svojim izvozno orientiranim gospodarstvom in presežki v zunanji menjavi tu ni žrtev razmer pač pa načrtne dejavnosti.