Od »smeti« do varne naložbe

Cena zadolževanja Slovenije še nikoli ni bila tako nizka kot danes. Sredi avgusta je obrestna mera na desetletne državne obveznice prvič v zgodovini padla pod mejo 0,8 odstotka, točneje na 0,798 odstotka. To pomeni, da so nam vlagatelji pripravljeni posojati denar skoraj zastonj, zadovoljni bi bili že s tem, da bi jim denar deset let čuvali za minimalno nadomestilo. V tako dobrem položaju naša država ni bila še nikoli v svoji zgodovini. Težko je verjeti, da so tuji vlagatelji še pred dobrimi tremi leti naložbo v slovenske državne dolžniške papirje označili za »smeti« in zahtevali skorajda podvojen obseg vračila sredstev po desetih letih. Aprila 2013 je obrestna mera na slovenske državne obveznice za krajši čas celo presegla psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po mnenju finančnih analitikov državam na dolgi rok ne omogoča več vzdržnega zadolževanja. Kako je mogoče, da so tuji vlagatelji v dobrih treh letih tako korenito spremenili svoje mnenje in Slovenijo danes dojemajo kot zanesljivo državo in nič več kot državo na robu bankrota? K temu je gotovo veliko pripomoglo, da smo sanirali banke, da imamo gospodarsko rast, da smo znižali proračunski primanjkljaj in da so se podjetja občutno razdolžila.

Vendar je to samo del zgodbe. Pomembno je vedeti, da se nam cena zadolževanja ni znižala šele v zadnjih mesecih, ampak se nam konstantno znižuje že od oktobra 2013. Komaj dobro leto dni po tistem, ko je obrestna mera dosegla vrhunec, je že padla pod en odstotek. V tako kratkem času se večji makroekonomski premiki niso zgodili, kljub temu pa so nas tuji vlagatelji začeli dojemali kot zanesljivo državo. Ključni razlog je v spremenjeni, bolj umirjeni retoriki vladajoče politike.

Sloveniji je cena zadolževanja najbolj poskočila takrat, ko so visoki vladni funkcionarji zganjali histerijo, strašili z bankrotom države in pozivali k prihodu zloglasne »trojke«. Daleč najbolj katastrofično retoriko sta na vrhuncu finančne krize, v letu 2012, uporabljala tedanji predsednik vlade Janez Janša in tedanji minister za finance Janez Šušteršič. Strašila sta, da Slovenijo čaka grški scenarij in da bo ob koncu leta v proračunu zmanjkalo denarja za plače učiteljev, policistov in drugih javnih uslužbencev. Ko premier izjavi, da gre državi težko in da se ji obeta tak scenarij reševanja, kot se je pripetil največjim evropskim bolnicam (Grčiji, Cipru, Španiji), analitiki to zapišejo v svoja poročila kot dejstvo. Izjave premierjev s tem postanejo samoizpolnjujoče se prerokbe.

Padec cene zadolževanja ni slovenska posebnost. Donos na državne obveznice se znižuje praktično v vseh evropskih državah. Tako denimo donosnost španskih državnih obveznic znaša 0,94 odstotka, italijanskih 1,07 odstotka, avstrijskih le še 0,05 odstotka, medtem ko je donos na desetletne nemške državne obveznice, ki v območju evra veljajo za referenčne, celo negativen. Slovenija je del kolektivnega vala. Večje zaupanje vlagateljev v okrevanje in razvoj slovenskega gospodarstva pa še ne pomeni, da so stroški financiranja našega javnega dolga danes kaj nižji. Rekordno nizke obrestne mere na slovenske državne obveznice nam omogočajo ugodno zadolževanje pri novih izdajah državnih papirjev, medtem ko moramo na obstoječi dolg do zapadlosti plačevati obresti po stopnjah, po kakršnih smo obveznice izdali.