Brez tujih delavcev se nam slabo piše

Presenetila me je trditev v naslovu, v nadaljnjem tekstu pa avtor obuja staro mantro o staranju prebivalstva in – pretečem pomanjkanju delavcev!? Avtomatizacija pospešeno »žre« delovna mesta in pomanjkanje dela postaja problem. In to ne zaradi proizvodnje potrebnih sredstev za preživetje, teh je dovolj in preveč, temveč zaradi fiziološke potrebe po aktivnosti nasploh. Tako smo vendar nastali. Zdaj smo pa že tako daleč, da mnogi, ki bi še delali, morajo v pokoj, »ker je treba prostor dati mladim«! Tudi meni se je to zgodilo. Kdaj bodo torej prodrla aktualna spoznanja o družbi in njenih dejanskih, sodobnih potrebah, ne le tista izpred desetletij po vojni in še od prej, ki nenehno trobijo o staranju in prenizki nataliteti in nujnem uvozu delavcev?

Kakšni človekoljubi so to, ki govore o preveč starih, čeprav je to tudi njihov cilj in vzbujajo starejšim slabe občutke o odvečnosti? V isti sapi pa veliko sočutje do prišlekov, kar se lepo sliši. Kaj pa, ko pa bodo tudi ti ostareli? Mimogrede, Merklovo vidim kot dobro, prijazno mamo, ki bi vsem pomagala, bojim pa se, da bo to pripomoglo k še večjim problemom, ki pa glavne krivce za begunstvo, ZDA, kaj malo brigajo; če jim celo ne pride prav za razsutje EU in evra, in ponovno veljavo (izkoriščevalskega?) dolarja?

Še en bistven problem je pri delu in zaposlitvi ali rasti, ki ga avtor v celoti prezre, enako kot neoliberalizem: namreč omejitve rasti zaradi okolja! Piše, kot da bi lahko v nedogled ustvarjali več in več novih delovnih mest, ne glede na resne omejitve v današnjem svetu in Sloveniji posebej. Eden od temeljnih vzrokov , upam si zapisati, za zagovarjanje takih stališč, kot so v tem tekstu, je nesposobnost ljudi vseh (ne)izobrazbenih ravni, da niso zmožni kompleksnega pogleda na svet in družbo!