Jutri svoja vrata odpira tudi 11 zasebnih šol

Z novim šolskim letom bo poleg 453 osnovnih in 111 srednjih javnih šol svoja vrata odprlo tudi 11 zasebnih šol, med njimi pet osnovnih in šest srednjih. Država lahko javni program v zasebni šoli financira v višini 100 ali 85 odstotkov, za ustanovitev pa mora šola izpolnjevati predpisane pogoje.

Kot prva zasebna osnovna šola v Sloveniji je v šolskem letu 1992/93 začela delovati Waldorfska šola Ljubljana, ki hkrati predstavlja tudi prvo šolo, temelječo na alternativnih pedagoških konceptih pri nas. Pred nekaj leti sta se ji pridružili Osnovna šola Alojzija Šuštarja, ki izvaja program katoliške osnovne šole kot organizacijska enota v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, in Montessori inštitut, ki ga je ustanovila antropologinja in socialna pedagoginja Melita Kordeš Demšar.

V lanskem šolskem letu je Waldorfska osnovna šola Maribor, ki je pred tem delovala kot organizacijska enota Waldorfske šole Ljubljana, postala samostojna šola, ustanovljena pa je bila tudi Osnovna šola Montessori, ki deluje kot organizacijska enota Vzgojno-izobraževalnega zavoda Antona Martina Slomška Maribor. Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je lani zasebne osnovne šole obiskovalo 1042 učencev.

Vse zasebne srednje šole v Sloveniji izvajajo program gimnazij. Ustanoviteljica štirih gimnazij je Katoliška cerkev v Sloveniji, in sicer gimnazij v Šentvidu, Mariboru, Želimljah in Vipavi. Poleg omenjenih delujeta še Waldorfska gimnazija in Gimnazija Erudio (obe v Ljubljani). V lanskem šolskem letu je zasebne srednje šole obiskovali okoli 2000 dijakov. Šole lahko začnejo izvajati javno veljavne osnovnošolske programe po vpisu v razvid šol, program pa mora potrditi Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Šola mora izpolnjevati pogoje, predpisane za strokovne delavce, prostore in opremo.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) iz leta 1996 je pri financiranju zasebnih šol vzpostavil ločitev zasebnih šol s koncesijo in zasebnih šol brez nje. Šolam s koncesijo država javni program financira v enaki višini kot javnim šolam, šolam brez koncesije pa v višini 85 odstotkov.

Po uveljavitvi ZOFVI iz leta 1996 se koncesije na področju osnovnošolskega izobraževanja niso več podeljevale, zato so poln obseg državnega financiranja ohranile le šole, ki so imele koncesijo pred tem. Ustavno sodišče je sicer lani odpravilo razlikovanje pri financiranju zasebnih osnovnih šol in določilo, da mora država javne programe v vseh zasebnih osnovnih šolah financirati v celoti, a država ustavne odločbe po več kot letu in pol še ni uresničila.

Poleg 108 samostojnih in 193 vrtcev pri osnovnih šolah, ki so del mreže javnih vrtcev, v Sloveniji deluje tudi 76 zasebnih vrtcev, njihovo število pa se vsako leto povečuje.

Kdor želi imeti zasebni vrtec, ga mora pred začetkom delovanja vpisati v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja. Za vpis v razvid je treba izkazati izpolnjevanje pogojev, predpisanih za strokovne delavce, prostor in opremo. Pri tem lahko občina zasebnemu vrtcu podeli koncesijo, ki pomeni, da zasebni vrtec opravlja javno službo in ima enak program kot javni vrtec. Pri tem se s posebno pogodbo o koncesiji opredeli obseg sredstev, ki jih vrtcu zagotavlja občina.

Pravico do financiranja iz proračunov lokalnih skupnosti pa lahko pridobijo tudi vrtci, ki nimajo koncesije, če izpolnjujejo določene pogoje - med drugim, da izvajajo najmanj poldnevni program in imajo najmanj en oddelek predšolskih otrok. Če izvajajo svoj program, morajo pridobiti pozitivno mnenje Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje o njegovi ustreznosti.

Za vsakega otroka zasebnemu vrtcu, ki je upravičen do javnega denarja, pripada 85 odstotkov sredstev, ki se izračunajo na podlagi cene istovrstnega programa javnega vrtca na območju občine, zmanjšane za znesek, ki bi ga starši plačali za otroka, če bi bil otrok vključen v javni vrtec.

O šoli po meri staršev je v Mladini pisal Staš Zgonik, kjer je poudaril, da je izguba avtonomije slovenski šolski sistem pahnila v nazadovanje: "Če sta edina otrokova motivacija za šolsko uspešnost zadovoljstvo staršev in obljuba dobičkonosne kariere v odraslosti, izobraževanje hitro postane izčrpavajoče."