Kontinuiteta

Finančna uprava že več mesecev preverja upravičenost podjetij do uveljavljanja davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj. Izkazalo se je, da je nadzor upravičen, doslej so v 67 postopkih nadzora odkrili že za 758.338 evrov nepravilnosti. Gre za denar, ki bi se moral steči v državni proračun, pa se ni, ker so nekatera podjetja goljufala. Vsakega vlaganja ni mogoče šteti za vlaganje v raziskave in razvoj, merila so jasna in ostra. Kljub temu se dogaja, da podjetja to davčno olajšavo uveljavljajo tudi, kadar ne izpolnjujejo meril.

Naj pojasnimo na primeru iz medicine: rutinska obdukcija, ki ugotavlja vzrok smrti, je uveljavljena praksa in je ni mogoče šteti v kategorijo ’raziskave in razvoj’ (RR). Posebna preiskava neke smrtnosti, ki se opravi, da bi ugotovili stranske učinke kakega načina zdravljenja raka, pa lahko, saj pri tem veljata novost in negotovost glede končnih izsledkov raziskave, pa tudi prenosljivost izsledkov v širšo uporabo.

Zaradi možnosti zlorab je preverjanje nujno. Toda v Gospodarski zbornici Slovenije se s tem nočejo sprijazniti. Po njihovem so »retroaktivni pregledi podjetij, s katerimi se preverja njihova upravičenost do davčne olajšave za raziskave in razvoj do leta 2012, nezakoniti in neupravičeni«. Trdijo, da finančna uprava ne bi smela izvajati pregledov za nazaj na podlagi priporočil OECD (priročnik Frascati), ki doslej niso bila vgrajena v pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj iz leta 2012 ter drugo davčno zakonodajo. Po priporočilih OECD se namreč kot RR šteje samo tista dejavnost, v kateri je prisoten element novosti in reševanja znanstvene oziroma tehnološke nejasnosti v svetovnem merilu. »Velika večina slovenskih podjetij takega standarda oziroma novih meril za presojo ne more izpolnjevati.

Še več, večina s temi priporočili ni niti seznanjena,« trdijo v GZS. Hkrati v skladu z ustaljenim modusom operandi strašijo: »Obstaja bojazen, da bo na ta način obseg domačih in tujih investicij v Sloveniji še manjši. Ob hkratnem napovedanem dvigu davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb in uporabi meril iz priročnika Frascati bosta tveganje in negotovost za gospodarstvo še večja.« Za podjetja resda ni dobro, če je davčno okolje nepredvidljivo. Toda ali so merila za preverjanje upravičenosti podjetij do uveljavljanja davčne olajšave za RR res tako zelo spremenjena, da bi bilo preverjanje za nazaj neupravičeno ali celo nezakonito? Nikakor ne. V pravilniku, ki velja od oktobra 2012, je glavno merilo za razločevanje RR od z njimi povezanih dejavnosti to, da mora biti pri RR prisoten »pomemben element novosti in razreševanja znanstvene oziroma tehnološke nejasnosti«. Ne gre za novost, ampak za pravilo, ki velja že štiri leta. Če obstajajo nejasnosti, lahko podjetja za mnenje zaprosijo gospodarsko ministrstvo; to je letos objavilo že dve splošni mnenji, zadnje julija, ko je med drugim opozorilo, da je novost prvo nujno merilo, ki mu morajo ustrezati vse dejavnosti RR. OECD je priročnik Frascati res posodobila, a to je storila že lani. Poleg tega je treba upoštevati, da v Sloveniji že več kot 20 let potekajo razpisi za spodbujanje RR, ki temeljijo na enakih opredelitvah. Pravila so jasna, in če se v podjetjih delajo, da jih ne razumejo, jih to ne odvezuje odgovornosti.

Obseg uveljavljanja davčne olajšave za vlaganje v RR je v Sloveniji v zadnjih letih sicer hitro naraščal, zlasti po letu 2012, ko je tedanji finančni minister Janez Šušteršič to olajšavo zvišal na sto odstotkov, z razlago, da bo pozitivno vplivala na konkurenčnost. Samo v letih 2012–2014 se je obseg uveljavljene olajšave povečal skoraj za četrtino, a pričakovanega gospodarskega učinka ni bilo. Študije, domače in tuje, so razkrile, da davčne olajšave za vlaganje v RR ne vplivajo na rast BDP. So pa priročen poligon za zlorabe in kovanje dobičkov na račun vseh davkoplačevalcev.