Sveti Patrik – zaščitnik korporacij

Irska, davčna oaza za izbrance

Zakaj se Evropska unija tako neuspešno bori proti odtekanju denarja v davčne oaze? Ker davčne oaze obstajajo tudi med njenimi članicami. V boju za davčne prihodke velikih korporacij so nekatere države članice pripravljene ponuditi dampinške obdavčitve.

Evropska komisija je ta teden končala preiskavo proti tehnološkemu gigantu Applu, katerega evropska podružnica ima sedež na Irskem. Vsi prihodki od prodaje izdelkov na območju Evropske unije se stekajo tja. Zaradi posebnega davčnega režima, ki ga je Irska že leta 1991 odobrila Applu, pa je bila stopnja davka na dobiček, ki ga je ta plačeval, smešno nizka.

Leta 2011 je na primer njegova hčerinska družba s sedežem na Irskem – Apple Sales International – imela približno 16 milijard evrov dobička, plačala pa je manj kot milijon evrov davka, to pomeni, da je bila davčna stopnja 0,05-odstotna. Leta 2014 je bila še nižja – zgolj 0,005-odstotna. V času, ko so Applovi dobički leteli v nebo, se je stopnja obdavčitve teh dobičkov na Irskem iz leta v leto nižala.

Evropska komisija načeloma ni pristojna za urejanje davčne politike. Na tem področju so države članice suverene. A stopnja davka na dobiček na Irskem je 12,5-odstotna. S tem, ko je država Applu omogočila občutno nižjo obdavčitev, je po mnenju evropske komisije diskriminirala druga podjetja. To pa je po mnenju evropske komisarke za konkurenco Margrethe Vestager, ki je bila za ustvarjalce danske serije Borgen navdih za glavno junakinjo Birgitte Nyborg, nedovoljena državna pomoč.

Zato je Applu naložila plačilo vseh premalo plačanih davkov od leta 2003, kar pomeni, da je Irski dolžan 13 milijard evrov in še nekaj milijard zamudnih obresti. Da je Apple nad odločitvijo razočaran in da se namerava pritožiti, je jasno. Nekoliko bolj smešno pa je, kako zelo se dodatnih milijardnih proračunskih prihodkov otepa irska vlada. Finančni minister Michael Noonan vztraja, da je Apple plačal vse zahtevane davke in da evropska komisija posega v irsko davčno suverenost. Jasno, v Dublinu se bojijo izgube ugleda do multinacionalk prijazne države. Da s tako ugodnim davčnim režimom ni vse v redu, je sicer Irska posredno že priznala, ko je lani možnost takšnih davčnih dogovorov odpravila.

Je pa smešno, da je najhujša kazen, ki jo lahko doleti, približno 20-milijardni priliv v proračun. Priliv, ki so se mu Irci zavestno odrekli, da bi multinacionalko prepričali, naj za poslovanje izbere njihovo državo. Primer pozorno spremljajo tudi v ZDA. Po njihovi davčni zakonodaji so obdavčljivi vsi dobički ameriških korporacij, ki jih te ustvarijo v tujini. A obdavčljivi so šele, ko denar doseže ameriške račune. Ker pa je stopnja obdavčitve visoka, skoraj 40-odstotna, večina ameriških korporacij ogromne količine denarja hrani na računih v tujini in čaka na morebitno spremembo zakonodaje, s katero bi se obdavčitve znižale. Če bi Apple moral plačati milijardni znesek Irski, bi to samodejno pomenilo občutno znižanje potencialnih davčnih prilivov ZDA.