Gašperšič napovedal izločitev predora Markovec iz vinjetnega sistema

Minister Peter Gašperšič je ob obisku portoroškega letališča glede pobude za preusmeritev nevinjetnega prometa z obalne ceste skozi predor Markovec povedal, da lokalnih vinjet ne bo, je pa zato v teku medresorska obravnava predloga uredbe o spremembi kategorizacije odseka hitre ceste skozi predor v glavno cesto, po kateri bo moč voziti brez vinjet.

Pobudo obalnih občin, v kateri te pojasnjujejo, da nevinjetnega prometa ni možno speljati nikjer drugje, hkrati pa je odsek obalne ceste med Koprom in Izolo izredno dragocen za razvoj turizma, so intenzivno preučili, je povedal minister za infrastrukturo.

"Skupaj z lokalnimi skupnostmi iščemo rešitve, da bi nevinjetni promet umaknili z obalne ceste in v teku je že medresorska obravnava predloga uredbe za spremembo kategorizacije tega dela hitre ceste skozi predor, da bi bil potem ta odsek kategoriziran kot glavna cesta, na kateri bo torej možno voziti brez vinjet," je pojasnil.

Čakajo še na soglasje Darsa, pri čemer pa Gašperšič ne pričakuje težav. "Računamo, da bo ta sprememba kategorizacije res lahko izvedena v zelo kratkem času, predvidoma še v septembru," je napovedal.

Sestanka na letališču se je med drugimi udeležil piranski župan Peter Bossman, ki je bil nad rešitvijo navdušen, saj, kot je spomnil, so se vsi trije obalni župani borili za izvzem predora iz vinjetnega sistema.

Gašperšič si je sicer včeraj v Istri ogledal tudi nekatere že izvedene kratkoročne ukrepe na področju prometa, ki niso bili investicijsko zahtevni, a so po oceni stroke prinesli določene izboljšave. Kot je dodal, je še prostor za dodatne izboljšave, ki pa ne bodo poslabšale pretočnosti prometa.

Glavni predmet srečanja je bil sicer državni prostorski načrt za portoroško letališče. Direktor Aerodroma Portorož Robert Krajnc je ministrsko ekipo pohvalil, da so se začele stvari premikati v pozitivno smer. "Državni prostorski načrt je končno dobil nek nov zagon in definitivno gre tu zahvala vodstvu ministrstva," je ocenil ter povedal, da so si bili z ministrom in županom enotni o potrebi po nadaljnjem razvoju letališča. Kot ključne je izpostavil podaljšanje letališke steze znotraj območja letališča, letališko ploščad in nove hangarje.

Minister je tudi sam izpostavil, da je aerodrom "eden od generatorjev razvoja tukajšnjega turizma" ter napovedal, da bi uredbo o državnem prostorskem načrtu lahko dokončno sprejeli v letu 2018. Sicer pa delajo tudi na zakonodajni ravni, da bi država na letališčih državnega pomena, kot je tudi portoroško, tam, kjer ni dovolj potnikov, z ustreznimi mehanizmi zagotavljala ohranjanje gospodarskih javnih služb.

Gašperšič se je dotaknil tudi bližnje interpelacije v DZ in izrazil prepričanje, da mu bo uspelo dobiti podporo poslancev. "Grem na interpelacijo s pokončno glavo. Tukaj nimam prav nobene slabe vesti, da morda nismo kaj dovolj naredili v tem dveletnem obdobju," je poudaril ter dodal, da bo pot do izgradnje drugega tira lažja in hitrejša ob sodelovanju Luke Koper, ki pa ga po njegovih besedah doslej niso bili deležni.

Vinjete z letnico 2017, ki bodo naprodaj od 1. decembra letos, bodo kovinsko oranžne barve in so trenutno v tisku, so danes sporočili z Darsa. Spremembe posameznih vrst vinjet ali njihovo ročnosti niso predvidene, prav tako ne bo sprememb na področju cestninskih razredov, v katere se uvrščajo vinjetna vozila.

Obstoječe vinjete z letnico 2016, ki so kovinsko zelene barve, ostajajo v veljavi do preteka njihove veljavnosti; letne tako na primer do 31. januarja 2017. Vinjete so obvezne za vožnjo po slovenskih avtocestah in hitrih cestah od 1. julija 2008, ko so bile, tedaj še polletne, obarvane zeleno. Za leto 2009, ko je bilo prvič mogoče kupiti tudi celoletne vinjete, so bile oranžne barve.

Čeprav se ciklus barv sedaj ponavlja, jih kovinski pridih zelo jasno razlikuje od barv iz prejšnjih let, pojasnjujejo na Darsu. Od 1. decembra bo tako v prodaji devet različnih vrst vinjet kovinsko oranžne barve: letne, mesečne in tedenske vinjete za osebna vozila (cestninski razred 2A) in kombinirana vozila (2B) ter letne, polletne in tedenske vinjete za motorna kolesa (cestninski razred 1).

Za letno vinjeto za osebna vozila bo treba tudi v prihodnje odšteti 110 evrov, za mesečno 30 ter za tedensko 15 evrov. Za kombinirana vozila bo letna vinjeta še naprej stala 220 evrov, mesečna 60 ter tedenska 30 evrov. Za motorna kolesa cena letne vinjete ostaja nespremenjena pri 55 evrih, za mesečno bo treba odšteti 30 evrov ter za tedensko 7,5 evra.

Dars je postregel tudi s podatki o prodaji vinjet v letnico 2016 do konca julija. Njihova prodaja se je izboljšala pri vseh devetih vrstah vinjet. Letnih vinjet za osebna vozila so prodali 770.144 oz. štiri odstotke več kot v primerljivem obdobju leto prej, medtem ko je bila prodaja letnih vinjet za kombinirana vozila večja za šest odstotkov, prodali so jih 46.935. Prodaja mesečnih vinjet za osebna vozila se je povečala za osem odstotkov na 773.538, medtem ko se je prodaja mesečnih vinjet za kombinirana vozila povečala za 17 odstotkov na 28.638.

Prodaja tedenskih vinjet za osebna vozila se je do konca julija povečala za sedem odstotkov na 2.467.081, medtem ko se je prodaja tedenskih vinjet za kombinirana vozila povečala za 14 odstotkov na 146.320. Nekaj manj kot 30.000 je bilo prodanih tudi tedenskih vinjet za motorna kolesa, kar je 16 odstotkov več.

Nadzor nad obvezno uporabo vinjet na slovenskih avtocestah in hitrih cestah opravljajo cestninski nadzorniki Darsa. V prvih sedmih mesecih letos so izdali skupno 31.609 plačilnih nalogov zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe vinjet, kar je v povprečju nekaj več kot 1000 vsak teden. Število izdanih plačilnih nalogov je bilo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, ko so jih izdali 27.670, večje za 21 odstotkov.

Višina predpisane globe je od 300 do 800 evrov, pri čemer cestninski nadzorniki na mestu prekrška v skladu z zakonom izdajo najnižjo, torej 300 evrov. Globe sicer niso prihodek Darsa, ampak se v celoti stekajo v državni proračun.

Cestninski nadzorniki Darsa so v osmih letih, odkar je na slovenskih avtocestah obvezna vinjeta, izdali nekaj manj kot 394.000 plačilnih nalogov. Če bi vsak izkoristil "polovičko", torej 150 evrov, to v osmih letih znese približno 59 milijonov evrov, kar je približno skupni strošek vseh gradbenih del ter elektrostrojne opreme predora Markovec na hitri cesti med Koprom in Izolo.