V Italiji še nobena od 63 vlad po drugi svetovni vojni ni končala mandata, slabo se piše tudi Renziju 

Italijanski bruto domači proizvod (BDP) se med aprilom in junijem, torej v drugem četrtletju letos, ni povečal, zaradi tega tretje največje gospodarstvo v območju evra šepa za drugimi. Finančno ministrstvo je za letošnje leto napovedalo rast BDP za 1,2 odstotka. Ta cilj bo italijansko gospodarstvo do konca leta težko doseglo, v drugem četrtletju se je povečal samo še izvoz, domače povpraševanje se je zmanjšalo, v komentarju v Neue Züricher Zeitung  piše Andrea Spalinger.

Tudi podatki o zaposlenih niso prav nič razveseljivi. Potem, ko se je število brezposelnih štiri mesece rahlo povečevalo, se je julija zmanjšalo za 0,3 odstotka. Stopnja brezposelnosti mladih se je v Italiji julija v primerjavi z junijem povečala za 2 odstotni točki na 39,2 odstotka. To, da gospodarska rast v Italiji ne dobi zagona, postaja problem za predsednika vlade Mattea Renzija. Ko je leta 2014 prevzel vodenje vlade, je Italijanom obljubil, da bo s svojo reformno politiko zagotovil gospodarsko rast.

Do zdaj mu je uspelo izvesti nekaj reform, med njimi je reforma trga dela. Toda ta reforma ne daje učinkov, ker v času, ko gospodarstvo ne raste, delodajalci ne odpirajo delovnih mest. Finančni minister Pier Carlo Padoan je zaradi tega obljubil nove spodbude, a zanje visoko zadolžena italijanska vlada nima denarja. Poleg tega je vlada v časovni stiski. Matteo Renzi je namreč aprila napovedal referendum o ustavnih spremembah. Ta bo v jeseni, datuma Renzi še ni objavil, predvidoma bo novembra. Od izida tega referenduma je odvisna njegova politična prihodnost, saj je napovedal, da bo odstopil s položaja, če referendum ne bo uspel.

Zdaj mu ne kaže najbolje. Nekdanji predsednik vlade Mario Monti mu je zato že svetoval  naj ne glede na izid referenduma ostane na položaju. Renzijeve obljube, da bo odstopil, če referendum o ustavnih spremembah, s katerimi bi senatu odvzel precej moči, ne bo uspel, po Montijevih besedah ne gre primerjavi z referendumom o izstopu Velike Britanije iz EU, na katerega je stavil nekdanji predsednik vlade David Cameron. Ta je potem, ko so Britanci izglasovali izstop države iz EU, odstopil.

Sam Monti bi senat kar ukinil. Ni smiselno z reformo, ki jo predlaga Renzi, vzpostaviti novega senata, v katerem bi sedeli predstavniki političnega razreda iz regij, ki v zadnjih letih niso delali najbolje, med drugim je vprašljiva tudi njihova poštenost.

Renzi predlaga spremembe, po katerih senat ne bo več mogel z vetom preprečevati sprejemanja zakonov in odstaviti vlade, ker je prepričan, da bo tako mogoče v Italiji sestaviti bolj stabilno in trdno vlado. Število senatorjev bi zmanjšal s sedanjih 315 na 100, kar bi po njegovih besedah pomenilo »manj služb za dečke, manj politikov«. Kritiki pa se bojijo, da bodo predlagane spremembe omogočile, da bosta vlada in njen predsednik pridobila preveliko moč.

Sicer pa bodo Italijani v letu 2018 odšli na volitve ne glede na to, kakšen bo izid referenduma, , zdaj pravi predsednik italijanske vlade. Priznava tudi, da je bila napaka vezava njegove politične prihodnosti na izid referenduma. Po sedanjih napovedih javnomnenjskih anket je njegov izid negotov. Če bodo zmagali nasprotniki reform, ne bo invazije kobilic, ne bo konec sveta, vse bo ostalo enako. Če bodo zmagali podporniki predlaganih sprememb, pa bo Italija postala država, ki jo bo lažje voditi, je pred dnevi povedal Renzi. Glavni nasprotnik njegovih ustavnih sprememb je gibanje Pet zvezd. To pa je ravnokar doživelo precejšen hladen tuš. Njegova članica rimska županja 38-letna Virginia Raggi je dobila odpovedi več članov kabineta, med katerimi je tudi glavni mestni finančnik. Ti odstopi utegnejo zmanjšati zaupanje, da je Pet zvezd politična sila, ki lahko Italijo potegne iz krize.

V Italiji še nobena od 63 vlad, ki jih je vodilo 27 predsednikov, po drugi svetovni vojni ni končala mandata. Italija je država, ki je za Grčijo druga najbolj zadolžena država v območju evra.