Avstrija grozi Madžarski s tožbo zaradi nesprejemanja azilantov

Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka je Madžarski zagrozil s tožbo na sodišču EU zaradi nespoštovanja dublinske uredbe in nesprejemanja prosilcev za azil, ki so v EU vstopili na Madžarskem. "Če države ali državne skupnosti nenehno kršijo pravo, potem morajo računati tudi na pravne posledice," je dejal Sobotka za avstrijski jutranjik Ö1.

Po dublinski uredbi je za obravnavo prošenj za azil pristojna tista članica EU, ki je vstopna država tega prosilca. Madžarska pa zavrača, da bi sprejela nazaj prosilce iz Avstrije, ker da so v EU vendarle prišli prek druge države članice EU - Grčije.

Vendar pa po odločitvi sodišča EU vračanje prosilcev za azil v Grčijo po dublinski uredbi ni možno, ker da razmere v tej državi za to zaenkrat niso primerne. Ta odločitev, da vračanje beguncev v Grčijo ni možna, velja še do januarja 2017, potem pa naj bi jo na željo notranjih ministrov Avstrije, Madžarske in tudi Nemčije spremenili.

Evropska komisija naj bi potemtakem Grčijo že kmalu uvrstila nazaj v "dublinsko družino", begunce pa naj bi bila sposobna ustrezno obravnavati že do konca leta. V Grčiji sicer tovrstnim načrtom nasprotujejo. "Če pride 850.000 beguncev, potem vse skupaj nima nobenega smisla," je dejal grški minister za migracije Ioanis Muzalas.

Vendar pa tega v avstrijskem notranjem ministrstvu ne sprejemajo; Grčija bi morala spoštovati dublinsko uredbo, "ker je dobila tudi široko podporo iz EU za preskrbo beguncev," je dejala tiskovna predstavnica ministrstva. Pri Evropski komisiji izjav Sobotke danes niso želeli komentirati. Pojasnili so le, da so glede izvajanja dublinske uredbe in vračanja prosilcev za azil v stiku z madžarskimi oblastmi.

Avstrija sicer namerava z lastno uredbo uvesti tudi kvote za sprejem migrantov, vendar bi s tem tudi njej grozila tožba pred Sodiščem EU. Pravica do zahteve za azil je del evropske listine o temeljnih pravicah in s tem lizbonske pogodbe. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je že večkrat poudaril, da bi postavitev kvote za sprejem prosilcev za azil predstavljala kršitev evropskega pravnega reda.

V Bruslju so se komentarjev glede namer Dunaja včeraj vzdržali. "Komisija preveri, ali je zakonodaja (države članice) v skladu z evropskim pravom, ko je ta enkrat sprejeta," je pojasnila tiskovna predstavnica Natasha Bertaud.

V Sloveniji denimo ostaneta le dva od stotih prosilcev za azil, je v Mladini pisal Peter Petrovčič.