Pilotna uvedba UTD na Finskem

Na Finskem bodo leta 2017 in 2018 začeli pilotno uvajati univerzalni temeljni dohodek (UTD), neke vrste dotacijo, ki jo država brezpogojno izplača vsakemu prebivalcu ne glede na njegov premoženjski položaj in ne glede na njegovo željo po delu ali (z)možnost zanj.

Po predlogu finske vlade bo od 2000 do 3000 naključno izbranih državljanov prejemalo mesečni UTD 560 evrov. Toliko zdaj znaša najnižja socialna pomoč. Izbrani ljudje bodo torej v tem času dobivali UTD, tisti med njimi, ki dobivajo socialno podporo, bodo ostali brez nje. Ministrstvo za delo in zdravje je prejšnji teden v sporočilu za javnost zapisalo, da gre za »poskus, ki bo pokazal, ali je mogoče z UTD reformirati sistem socialne države, ključni namen eksperimenta z UTD pa je ugotoviti, ali je mogoče z njim spodbuditi zaposlovanje«.

Mikko Annala, raziskovalec z nordijskega inštituta Demos Helsinki, meni, da lahko pilotno uvajanje UTD na Finskem povzroči »največje družbene spremembe našega časa«, vendar v isti sapi opozarja, da je bil poskus z UTD na Finskem sprva zamišljen bolj širokopotezno. »Veliko strokovnjakov sedanji predlog kritizira zaradi majhnega vzorca in zasnove, ki bo omogočila preučevanje le enega vidika prednosti UTD. Z njim bo mogoče analizirati le, ali bodo prejemniki kljub temu prejemku iskali zaposlitev ali ne.« S tem poskusom bodo na Finskem za zdaj preizkusili nov model socialne države, ne gre pa za spremembo paradigme družbenega razvoja. »Iz vladnih sporočil za javnost je razbrati, da skušajo z UTD zmanjšati

birokracijo, spodbuditi zaposlovanje, zmanjšati socialne neenakosti v družbi. Vladni dokumenti ne omenjajo sprememb v strukturi dela in prihodkov, niti tega, da bi se bilo mogoče z UTD postaviti po robu vse večjemu pomanjkanju dela zaradi robotizacije delovnih procesov.« Pilotna uvedba UTD je sicer le eden izmed 20 podobnih družbenih eksperimentov, ki jih ta čas v sodelovanju z inštitutom Demos Helsinki pripravljajo ministrstva na Finskem. Annala piše o razvoju »eksperimentalne kulture« v državi, katere namen je s politikami »sokreiranja« in »sooblikovanja« spodbuditi državljane in druge k dejavni vlogi pri izboljševanju finske družbe. Navaja revijo Forbes: »Finci skušajo s pionirskimi poskusi na ravni narave vladanja spodbuditi ljudi k razmisleku o javnih politikah. Na tej podlagi pripravljajo nove rešitve, jih preizkušajo s pilotnimi projekti, da bi najboljše izmed njih uvedli v celotni družbi.« Najbolj znan primer takšne »eksperimentalne kulture« je nedavna sprememba prometne zakonodaje. Ta ne zahteva več, da je v vozilu prisoten voznik, zato je Finska postala prva država, v kateri je mogoče v urbanem okolju preizkusiti poskusna avtomatizirana vozila brez voznika. Pilotna uvedba UTD je le delček znotraj širših sprememb.

Za zdaj je razprava o UTD vroča še v Švici, kjer so junija na referendumu sicer zavrnili uvedbo. Veliko se o njem govori tudi v kalifornijskem mestu Oakland, kjer je poskusno uvedbo sprožil Y Combinator, organizacija, znana po spodbujanju zagonskih podjetij. V nizozemskem Utrechtu naj bi pilotno uvedbo začeli januarja 2017. Že kar nekaj časa pa UTD poznajo v Iranu, saj so z njim – omogočajo jim ga naftni dobički – nadomestili del socialnih transferjev, državljani pa prejemajo na leto 450 evrov.