Slovenija pozvala Hrvaško, naj preveri prodajo vina pod znamko teran in ukrepa

Konec junija se je iztekel triletni rok, v katerem bi morali Hrvati prodati svoje zaloge vina, označenega kot teran, vendar pa je slovensko ministrstvo za kmetijstvo prejelo prijave, da so s prodajo nadaljevali tudi kasneje. Zato je Hrvaško pozvalo, naj njeni inšpektorji preverijo in ukrepajo, je za STA dejal kmetijski minister Dejan Židan.

Hrvati so teran, polnjen pred 30. junijem 2013, po vstopu v EU tri leta lahko prodajali le še na domačem trgu, letos pa bi morali s tem prenehati, vendar je ministrstvo prejelo prijave, da se tega ne držijo.

Kot je danes ocenil Židan, je registracija in zaščita terana kot vina, ki je lahko proizvedeno samo na Krasu, nedvoumna. "S tem se strinjajo tako evropski strokovnjaki kot nekatere evropske države, s katerimi smo se posvetovali," je dejal.

Hrvaška se po njegovih besedah ne drži pravnega reda EU. "Ko smo dobili prijavo, smo od Hrvaške zahtevali, da njihove pristojne inšpekcije preverijo dokaze in ukrepajo," je pojasnil.

Če Hrvaška ne bo ukrepala v skladu s pravom EU, bodo enako zahtevo podali na Evropsko komisijo. "Ne gre za politično zgodbo, temveč dejstvo, da smo del skupnega evropskega prostora, s tem pa tudi pravnega reda, ki ga je treba spoštovati," je izpostavil. Slovenija si tako po njegovih besedah ne želi, da bi komisija kaznovala Hrvaško, temveč le, da odpravijo nepravilnosti.

Hrvati bi morali svoje zaloge vina označenega kot teran razprodati do konec junija, a naj bi s prodajo rdečega vina nadaljevali tudi v juliju in avgustu. Na trgovskih policah naj bi se znašle tudi buteljke, polnjene po vstopu Hrvaške v EU, zaradi česar so na ministrstvu prepričani, da Hrvati zavestno kršijo pravila.

O "vinskem incidentu" smo že julija poročali tudi v Mladini. Slovenija ima namreč v Evropski uniji ekskluzivno pravico do uporabe imena teran. Uporablja se lahko izključno za vino, pridelano iz grozdja sorte refošk, ki je zraslo na Krasu. Hrvaška tej ekskluzivnosti oporeka. Vinarji v hrvaški Istri želijo prav tako pridelovati in polniti teran. Za zdaj so bili v svojih prizadevanjih neuspešni, a postopek pred evropsko komisijo še ni končan. »Trenutno stvari stojijo,« pravi enolog dr. Friderik Vodopivec, strokovni vodja projekta zaščite terana. »Čakamo, da bo komisija razpravljala o slovenskih in hrvaških argumentih. Pričakujem, da se bo jeseni kaj premaknilo.« Kljub v tem trenutku veljavni slovenski zaščiti imena teran pa številni hrvaški vinarji prepovedi nočejo upoštevati. »Vse naše pritožbe naletijo na gluha ušesa.«