Golota ne, nasilje da

»Kakršnekoli fotografije ljudi, ki kažejo genitalije, ritnice ali ženske prsi, bodo umaknjene,« se glasi Facebookovo opozorilo, ki je v zadnjih dneh znova razdelilo mnenja uporabnikov. Na največje družabno omrežje, ki ima več kot milijardo dejavnih uporabnikov, se je vsul plaz kritik, saj je Facebook umaknil tudi eno najbolj prepoznavnih fotografij – golo deklico v Vietnamu, ki beži pred napadom z napalmovo bombo. Za pretresljivo ikonično podobo je leta 1972 fotograf Nick Ut prejel Pulitzerjevo nagrado. Sporočilo fotografije je bilo tako močno, da je takrat omehčalo celo ameriško javnost in bilo eden ključnih vzrokov, da je ta spremenila svoje mnenje o vojni v Vietnamu.

Fotografijo je letos znova objavil norveški časopis Aftenposten Espen in jo posledično delil tudi na Facebooku. Po cenzuri je urednik časnika Egil Hansen prvemu možu družabnega omrežja Marku Zuckerbergu poslal odprto pismo, v katerem je zapisal, da je »jezen in razočaran« ter da ga je strah Facebookovega vpliva na svobodo medijev, saj spletni velikan drži v rokah sito, ki odloča o tem, katere novice bodo izpostavljene in katere ne. To pa je kar velika odgovornost.

Težava se pojavi, ko umetniške ali poročevalske stvaritve enačijo z denimo otroško pornografijo. Sita imajo namreč v rokah matematični algoritmi, izračuni, ki kakopak ne premorejo neke razumne presoje. Ko je cenzura gole vietnamske deklice prišla v javnost, se je Facebook najprej odzval z besedami, da je težko presoditi, katera fotografija golega otroka je primerna za objavo in katera ne. Kasneje pa je svojo odločitev preklical z obrazložitvijo, da so v tem primeru prepoznali zgodovinsko pomembnost. A prepoznali so jo ljudje, ne algoritmi, ki so izvajali tako imenovani »damage control«, in še to mnogo prepozno.

Problem ni nov, problematika pa je širša. Nedavno Facebook na primer ni dovolil objav fotografij dojenja s pojasnilom, da se na njih vidijo prsne bradavice. Še vedno so cenzurirane tudi objave golih aktivistk, ki protestirajo proti zatiralskim režimom. In čeprav je v pravilih Facebooka jasno zapisano, da niso prepovedane objave slik, kipov ali drugih umetniških izdelkov, na katerih so goli ljudje, lahko pokažemo na januarski primer, ko so z omrežja umaknili kip male morske deklice, znamenitosti Köbenhavna. Tudi v tem primeru je Facebook svojo odločitev spremenil šele, ko je bil incident obelodanjen v medijih. Podobno usodo je doživela tudi fotografija, ki jo je posnela poklicna fotografinja Heather Whitten. Fotografirala je svojega soproga in sina pod mrzlim tušem, kjer je oče želel dečku znižati visoko temperaturo. Razočarana fotografinja je poudarila, da cenzure ne razume, saj sta na podobi zgolj ljubezen in moč.

A to težko trdimo za vse posnetke vojnih grozot in nasilja, ki jih lahko na Facebooku spremljamo vsak dan. Tudi tam so gola telesa. Tudi otroška. Nemalokrat razmesarjena do neprepoznavnosti. V takšni obliki pa so za objavo na Facebooku primerna …