V Bangladešu še vedno gorijo tovarne

Ko je pred tremi leti v požaru v tekstilni tovarni v Bangladešu umrlo več kot 1000 ljudi, so mednarodni modni koncerni obljubili izboljšanje delovnih razmer v tovarnah, ki zanje proizvajajo oblačila. Požar v tovarni Rana Plaza je bil največja tovarniška nesreča v Bangladešu. Že tri tedne po požaru so sindikati in predstavniki podjetij podpisali akcijski načrt, s katerim naj bi zagotovili boljšo požarno varnost. Kljub temu v bangladeških tovarnah zaradi požara ali porušitve še vedno umirajo ljudje, poroča die Zeit. Poceni oblačila, ki so na prodaj tudi v slovenskih trgovinah, zaradi izgube teh življenj tako dejansko sploh niso poceni. V požarih pa ne umirajo samo zaposleni v tekstilnih tovarnah.

Zadnja nesreča, ki je druga največja po tisti v Rana Plazi, se je zgodila pred nekaj dnevi na industrijskem območju Tongi, 20 kilometrov severno od prestolnice Bangladeša Daka. Po eksploziji je tam v tovarni, družbe Tampaco Foils, ki izdeluje embalažo, izbruhnil požar. Med strankami te družbe so mednarodni koncerni, kot je Nestle. Požar so pogasili šele po več kot 30 urah. Štirinadstropna stavba se je sesula vase, zgorelo, se zadušilo ali umrlo zaradi posledic udarcev je 34 ljudi. Lastnik tovarne nekdanji poslanec bangladeškega parlamenta Syed Mokbul Hossain je izginil.

Zdaj aktivisti nevladnih organizacij za varstvo človekovih pravic zahtevajo večjo odgovornost mednarodnih koncernov, sicer števila takšnih nesreč ne bo mogoče zmanjšati. Carolijn Terwindt iz Evropskega centra za ustavne in človekove pravice (ECCHR) pravi, da velik pritisk na cene in spoštovanje človekovih pravic ne gre vedno skupaj. Dokaz za to je tudi tožba ene od žrtev tovarniškega požara v Pakistanu proti nemškemu trgovcu s tekstilom Kik na sodišču v Dortmundu.

ECCHR želi doseči, da bi morali tuja podjetja, ki se dogovorijo za proizvodnjo blaga v nevarnih tovarnah, pravno odgovarjati za nesreče. Ta odgovornost potegne za seboj tudi finančno tveganje za kupce teh izdelkov. Tovrstni dogovori morajo postati obvezni.

Po nesreči v tovarni Tampaco Foils je predstavnica koncerna Nestle za agencijo Reuters izjavila, da je tovarna konec leta 2012 uspešno opravila pregled neodvisnih inšpektorjev o zagotavljanju požarne in splošne varnosti. Nestle naj bi pravkar pripravljal nov tak pregled. Tampaco Foils se na svoji spletni strani predstavlja kot odgovorno podjetje, ki za svoje zaposlene mesečno organizira usposabljanja o varnosti, omogoča jim soodločanje, njihovim otrokom pa plačuje šolo.

Nevladna organizacija Human Rghts požar v tovarni imenuje »nič novega«, saj je bilo po sprejetju akcijskega načrta v Bangladešu več tovarniških požarov. Junija 2015 je popolnoma zgorela in se sesula vase tekstilna tovarna na obrobju prestolnice Daka. Stavbo so samo leto dni prej na podlagi akcijskega načrta pregledali inšpektorji. Januarja 2015 je v požaru v tovarni za recikliranje umetnih snovi v Daki umrlo vsaj 13 delavcev. Oktobra 2013 je zagorela tekstilna tovarna v industrijskem okrožju Dake. Umrlo je vsaj devet ljudi.

Akcijski načrt je do zdaj podpisalo več kot 200 mednarodnih modnih podjetij. S tem so se zavezala, da bodo proizvajala le v tovarnah, ki jih bodo pregledali njihovi lastni inšpektorji. Do zdaj so pregledali več kot 1800 tekstilnih tovarn v Bangladešu. Akcijski načrt velja le za tekstilna podjetja. Po požaru v Tongi je jasno, da ga je treba razširiti tudi na druge industrijske panoge. Slabost je tudi, da akcijski načrt velja le za tovarne, ki uradno delajo za izvoz. To je premalo, saj Bangladešu na tisoče podjetij, ki sicer v glavnem proizvajajo za domači trg, samo na vrhuncu sezone dela tudi za izvoz. Te tovarne niso pod nadzorom na podlagi akcijskega načrta. Nekateri modni koncerni so svojo proizvodnjo iz Bangladeša preselili že v druge države, kot je Mijanmar, in tja so vzeli s seboj tudi slabe delovne pogoje.