O vojaški pameti

Takojšen odgovor 2016 je večnacionalna mednarodna vojaška vaja, v kateri je sodelovalo skoraj 2000 vojakov iz Slovenije, Albanije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, s Kosova, iz Makedonije, Črne gore, Velike Britanije in prav tako velikih ZDA. Vaja je imela več faz, ena izmed njih je temeljila na scenariju »humanitarne asistence«, ki je potekal takole: nekje ob meji je bila postavljena kontrolna točka, kjer so begunci poskušali priti v drugo državo. Razlog za njihov eksodus so bili »večji vojaški spopadi«. Vojski jih je skupaj s policijo uspelo ukrotiti, medtem pa so se od nekod pojavili lokalni nasilni protestniki z napisi »Tukaj je naša zemlja«. V tej nadzorovani zmedi je nekaj počilo, eden izmed beguncev se je »zaradi strahu pred odkritjem« razstrelil, ranjenih je bilo osem ljudi. Vojska jih je s helikopterji prepeljala v mobilno bolnišnico, medtem pa so vojaki s Kosova ob pomoči slovenske specialne policijske enote obvladali še dva, v bližini skrita terorista.

Vojaške vaje niso namenjene zgolj preizkusu izurjenosti vojske in drugih varnostnih enot. Njihovo sporočilo je vedno tudi politično. Ko so Natove sile pred meseci na Poljskem izpeljale vajo Anakonda, je scenarij predvideval vdor ruske vojske. In tudi ko je JLA pred desetletji izvajala vojaške vaje pod Titovim poveljstvom, so te po otoplitvi odnosov s Sovjetsko zvezo kot sporočilo mednarodni skupnosti predvidevale vdor zahodnih imperialističnih sil in ne več sil Varšavskega pakta.

Kaj torej sporoča slovenska vaja humanitarne asistence? Prvič, med begunci se skrivajo samomorilski napadalci, ki na dolgi poti do Evrope s seboj nosijo eksploziv. In drugič, zraven njih hodijo z orožjem oboroženi teroristi.

Slovenijo je lani prešlo skoraj 500 tisoč posameznikov, policija in vojska pa resnih neposrednih varnostnih tveganj nista zaznali. Ni bilo bomb, ni bilo streljanja, vojska je vseskozi zgolj asistirala. Če je vojska že želela preveriti usposobljenost za ukrepanje ob »množični nesreči« pri migracijah, bi medicinsko in logistično znanje lahko preizkusila drugače, denimo z ugotavljanjem, kako je sposobna pomagati izgubljenim, izčrpanim, bolnim ljudem, kako ravnati ob požaru v begunskem taborišču, kako je s koordinacijo z nevladnimi skupinami, policijo, civilno zaščito … Ko so maja v manchestrskem trgovskem središču izpeljali podobno vajo, med katero so teroristi kričali »Allahu akbar«, so iz policije po kritikah sporočili, da so se takšni napadi že zgodili, a hkrati priznali, »da je bilo nesprejemljivo, ker je bila pred začetkom napada uporabljena verska fraza, ki je tako neposredno povezana z islamom«. Prav tako kot je popolnoma nesprejemljivo, da slovenska vojska na vojaški vaji pritrjuje politično spodbujenim stereotipom o nevarnih beguncih.