Volitve prek spleta so slaba zamisel

Premier in minister napačno trdita, da tehničnih težav ni več

Premier Miro Cerar in minister za javno upravo Boris Koprivnikar sta ponovno obudila zamisel o elektronskih volitvah. Tudi tokrat poslušamo zagotovila, da je elektronske volitve mogoče izpeljati tako, da so varne, zanesljive in anonimne. Premier trdi, da so danes »časi taki, da tehnika to omogoča, in zaradi nekih konservativnih vidikov se nikamor ne premaknemo«, minister Koprivnikar pa je v Odmevih dodal, da je v »današnjem času to možno«.

Premier in minister sta očitno prišla iz prihodnosti, saj čudežne tehnične rešitve, ki bi zagotavljala varne elektronske volitve, v »teh časih« ni. Volitve prek spleta je premier Cerar v intervjuju za TV Slovenija predlagal na dan, ko je v javnost prišlo sporočilo, da so hekerji vdrli v Yahoo in ukradli 500 milijonov uporabniških imen in gesel. V zadnjih dveh letih so se podobni vdori zgodili še v kakšnem tehnološkem podjetju pa na univerzah, v telekomunikacijskih podjetjih, hotelih, spletnih portalih, bolnišnicah, bankah. Tudi v picerijah.

Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij (SI-Cert), že leta piše o elektronskih volitvah in pravi, da tehnična ter varnostna vprašanja še vedno ostajajo nerešena. »Strokovnjaki s področja informacijske varnosti smo navadno zadržani pri vprašanju volitev prek interneta, saj vidimo pri izvedbi kar nekaj težav.« Varnost je na prvem mestu, a kot protiargument se pogosto navaja elektronsko bančništvo. Božič opozarja, da je pomembna razlika med finančnimi transakcijami in volitvami prek spleta ta, da »tveganje pri prvih lahko ’vračunamo’ v sistem in ob zlorabah prekinemo ali storniramo transakcije. Ko se zloraba zgodi pri volitvah, pa mogoče ne vemo več, kdo je kako volil.« Vprašljiva je tudi anonimnost volivca, saj morajo volitve temu »omogočati anonimnost, zato moramo podatek o njem v nekem koraku zavreči. Od takrat ne moremo več popraviti nekaterih zlorab.« Anonimnost je ključnega pomena za demokracijo, saj zagotavlja volivčevo brezskrbno odločanje. Ko oddamo glas, nas ne bi smelo skrbeti, da bo kdorkoli izvedel, kako smo glasovali.

Elektronske volitve je seveda mogoče zlorabiti, pomenijo razmeroma veliko tveganje. Premier in minister sta ga pripravljena prevzeti, a ko pogledamo tujino, sta v manjšini. Za zdaj so z volitvami prek spleta uspešni le Estonci, podobni poskusi drugod so propadli. Božič zamisli o volitvah prek interneta ne zavrača povsem, vendar se mu zdi prav, da se »teme lotimo preudarno in z dobro zastavljenim projektom, katerega rezultat pa ni nujno, da bodo državnozborske volitve, ampak recimo zbiranje referendumskih podpisov, kjer je tveganje manjše.«