Uber po svetu širi tudi ponudbo dostave hrane

Ameriško podjetje Uber, s katerim je minister za javno upravo Boris Koprivnikar v ZDA pred dnevi podpisal pismo o nameri, namerava razširiti po svetu tudi svojo ponudbo dostave hrane. Zdaj kot UberEats dostavlja hrano v šestih državah, do konca leta bo to storitev ponujal še v 22 državah, poroča Reuters. V teh državah že išče 150 sodelavcev, tudi menedžerje.

V Amsterdamu je začel dostavljati hrano na dan, ko so delnice največjega tamkajšnjega ponudnika Takeaway.com začele kotirati na borzi. Kmalu bo mogoče prek UberEats naročiti dostavo hrane v Dubaju, Johannesburgu in na določenih območjih Tokia, v prihodnjih mesecih pa še v Bruslju, Stockholmu, Hongkongu,Tajpeju, Džakarti in Bangkoku.

Največji ponudniki dostave hrane so poleg nizozemskega Takeaway.com še britanski JustEat in Delivery Hero iz Nemčije. Pred kratkim je to storitev začel v Londonu ponujati tudi spletni trgovec Amazon. Na tuje trge se je iz 11 mest v ZDA v začetku septembra podal z razširitvijo ponudbe Amazon Restaurants v London.

Največji konkurenčni ponudniki so se na prihod UberEats odzvali z dokapitalizacijami. Nekateri manjši ponudniki so že zaprli vrata, ker jim ni uspelo zbrati dodatnega kapitala, med njimi sta belgijski Take Eat Easy, ki je delal v 20 evropskih mestih, in londonski Pronto, kjer so obroke tako kuhali kot dostavljali naročnikom.

Uber je od junija, ko razvaža hrano na dom v Londonu, obljubil, da bo skrajšal čas dostave na največ 30 minut brez minimalnega naročila in posebnega plačila za dostavo. Tortico, narejeno v Kensingtonu, pripelje v Whitechapel za enako ceno, kot jo je mogoče kupiti v trgovini.

Večina konkurentov ponuja dostavo v pol do eni uri, zahtevajo minimalno naročilo in zaračunajo dostavo. UberEats ima koristi tudi od tega, da ljudje že poznajo njegovo aplikacijo za prevoze potnikov.

Pri širitvi ponudbe za dostavo hrane na nove trge lahko Uber in Amazon pričakujeta upor lokalnih restavracij, zlasti tistih, ki dostavljajo pice na dom, enako kot se Uber že sooča z nasprotovanjem prevozniških podjetij, zlasti taksistov, češ da jim krade posel, pa znižuje socialne standarde za voznike in standarde za varnost potnikov.

Ali namerava Uber v Sloveniji tudi dostavljati hrano, ni znano. Boris Koprivnikar je po poročanju STA po podpisu pisma o nameri dejal, da ima Slovenija tako kot tudi druge evropske države veliko težav pri vprašanju, kako tovrstne poslovne modele umestiti v obstoječo zakonodajo, saj so novi in jih obstoječa zakonodaja ne predvideva, zato želijo to področje v prihodnje jasno in pravično urediti.

»Za nalogo si zadajamo, da v Sloveniji v okviru referenčne države, pametno in pošteno uredimo delovna razmerja, obdavčitve teh podjetij, zavarovanje potrošnika in finančne tokove. Le tako se bomo izognili slabim praksam ali težavam pri prenosu teh podjetij na naše in druge evropske trge,« je dejal.

S temi besedami ni prepričal sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. »Z odločitvijo o podpisu namere s podjetjem Uber minister dokazuje, da slabo pozna veljavne slovenske predpise. V Sloveniji uporabljamo zakon o prevozih v cestnem prometu, iz katerega izhaja tudi pravilnik o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu. Omenjena zakonodaja jasno določa obveznost izdaje licence tudi za taksi prevoznike, kar naj bi v Sloveniji izvajal Uber,« so sporočili iz sindikata. Ministra pozivajo, naj se seznani s predpisi in kakršno koli nadaljnjo aktivnost v povezavi z Uberjem nemudoma opusti. S tem bi omogočil delo na že tako problematičnem področju izvajanja taksi prevozov, še menijo v sindikatu.

Koprivnikarja so po poročanju STA k odstopu od sodelovanja z Uberjem pozvali tudi Sindikat Mladi Plus, Svobodni sindikat Slovenije, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo ter Društvo Svetovalnica za migrante. Kot razlog navajajo prakso podjetja, ki se izogiba odgovornosti do svojih zaposlenih in potrošnikov.

Boris Koprivnikar je z Uberjem podpisal pismo o nameri, ki je podlaga za sklenitev memoranduma med vlado in Uberjem do konca leta 2016. S tem naj bi bilo vzpostavljeno partnerstvo za spodbujanje razvoja sodelovalnega in digitalnega gospodarstva v Sloveniji.

Sodelovalno gospodarstvo in novi poslovni modeli so bili prejšnji teden ena od tem zasedanja Sveta EU za konkurenčnost v Bruslju. Pristojni ministri so po poročanju STA izpostavili nekatere ključne izzive in primere dobrih praks na tem področju. Strinjali so se, da gre za sektor, ki se bo še razvijal, zato bi to z vidika rasti evropskega gospodarstva veljalo izkoristiti. Vendar pa bo potreben pameten pristop pri reguliranju tega področja oziroma ponudnikov storitev, je ob robu zasedanja povedal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti.