Kdo je kriv za spačeno podobo predsednika republike?

Na okrogli mizi Dialogov, ki bo potekala v četrtek ob 11. uri v atriju ZRC, se bodo komentatorji spraševali, zakaj se je potrebno ukvarjati z medijskimi podobami predsednika republike. Na diskusiji z naslovom Kako so mediji ustvarili Boruta Pahorja, ki jo bo povezoval filozof Boris Vezjak, bodo sodelovali medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin, urednik TV Maribor Zoran Medved, filozof Tadej Troha, novinar in urednik notranje politike na Mladini Jure Trampuš ter zunanja sodelavka Mladine in novinarka Deja Crnović. "Vedno sem jih bil sposoben razumeti kot ogledalo, kot drugo mnenje, ki ga je treba upoštevati, ne pa se mu podrejati. Uveljavili sta se dve napačni presoji o moji osebnosti. Prva je domneva, da sem neodločen … Druga je, da sem blazno vznemirjen zaradi kritik. Nasprotno. Celotno politično življenje rastem z njimi," je leta 2009 o svojih kritikih dejal predsednik republike Pahor, ki se mu mandat izteče konec prihodnjega leta. 

Letos, sedem let kasneje, pa je izjavil: "Poglejte, danes je nedelja, zunaj dežuje. Midva sva tukaj, skoraj sama v predsedniški palači. To funkcijo rad opravljam, zato sem danes tukaj. Nič mi ni odveč. Seveda mislim, da jo opravljam dobro, je pa nazadnje odvisno tudi od ljudi, ali bodo z mano želeli še naprej." 

Mladinin Jure Trampuš se sprašuje, ali je Borut Pahor res tako uspešen, spreten, moder, tehten politik, kot se zdi. Trampuš meni, da ko govorimo o Pahorju, moramo najprej govoriti predvsem o medijih, saj so ti v moderni družbi eden od najvplivnejših družbenih podsistemov, njihove vsebine namreč kreirajo naš pogled in dojemanje realnosti. "Nekoč so informacije, interpretacije vrednotnih odločitev in razumevanje dogodkov v družbo posredovale različne institucionalizirane ideologije, cerkev, šola, oblast, tudi kohezivne socialne skupine, patriarhalni tip družine in podobno, danes pa vlogo interpreta (ne mediatorja) prevzemajo mediji, ne samo klasični, ampak tudi novodobne informacijske družbene skupnosti. Zgodila se je mediatizacija družbe, vse, kar se dogaja v družbi, se spreminja in oblikuje skozi procese medijske prisotnosti in kod, ki jih mediji vpeljujejo. Politike torej ne moremo razumeti brez upoštevanja medijskega okvira, v katerem deluje. Ker medijsko poročanje temelji na zgodbah, dogodkih, osebnostih, vedno manj pa na idejah, programih, soočanju različnih konceptov upravljanja z družbo, se politika prilagaja medijskih logiki, se poenostavlja, personificira," pojasnjuje Trampuš. 

Boruta Pahorja so po njegovem v center slovenske politike potisnili nekritični mediji, on pa je verjetno "povsem nezavedno lastno politično podobo preprostega, iskrenega človeka, ki morda dela napake, a saj jih tudi vsi mi, vgradil v svet preprostih in prepričljivih resnic površnega, mestoma tudi tabloidnega novinarstva, katerega namen ni spodbujati kritične refleksije".

Večina medijev, ta trend je v Sloveniji v zadnjem desetletju še posebej izrazit, ne igra več klasične romantične vloge psov čuvajev ali vloge četrte veje oblasti, pač pa mediji, njihovi lastniki in posledično uredniki, novinarji svojo vlogo, vpliv razumejo predvsem skozi optiko priljubljenosti, gledanosti, poslušanosti, klikabilnosti. Poleg tega je prisoten tudi vpliv maksimizacije prihodkov na eni in minimizaciji stroškov proizvodnje na drugi strani. 

Trampuš meni, da je Pahor politik, ki je procese mediatizacije družbe že od nekdaj najbolje razumel: "V javnost je vstopil konec osemdesetih letih prejšnjega stoletja kot primer mladega, všečnega, naprednega in modernega komunista, kasneje prenovitelja in na tretji poti izgubljenega socialdemokrata."

Ko je septembra 2011 padala vlada Boruta Pahorja, je bil Pahor, tako se je zdelo, politično mrtev. Nihče si ni predstavljal, da bo v prihodnosti zasedel še kakšen predsedniški stolček. A smo se zmotili. Vsi. 

In kdo bi lahko pozabil, ko je pred leti za projekt Skupaj opravljal različna dela, bil je mesar, kmetovalec, gradbenik, novinar, skorajda ni poklica, ki ga ne bi opravljal. Drugi primer prevlade podobe nad vsebino pa je bilo Pahorjevo sodelovanje v zabavni oddaji Žar na Pop TV, kjer je pekel in se pusti peči drugim znanim imenom iz sveta zabave in politike. "Politika je postala spektakel, evforično ugajanje, žanr racije je zamenjal žanr zabave, vsebine so se transformirale v podobe, ki želijo ugajati. Ne seveda z argumenti, pač pa z bleskom, ki, kot vemo, velikokrat zaslepi," sklene Jure Trampuš, eden od komentatorjev na prihajajoči okrogli mizi in dodaja, da se medijski svet trivializira, politika pa postaja resničnostni šov, zadaj, za fasado zabave in daleč od nadzora javnosti, pa se, prosto po Noamu Chomskemu, dogajajo usodnejše stvari.