Kvirspolnost je stvar življenja in smrti, ne intelektualna poza

Kaj je kvirspolnost (genderqueer), je to sinonim za homoseksualnost? Ne, biti kvirspolen pomeni nekaj povsem drugega. Gre za to, da postavljamo pod vprašaj norme in razumevanje, da obstajata dve skupini ljudi (moški in ženske), in da pripadnost eni od teh skupin določa naše izbire v življenju in ravnanja, na spletni strani OpenDemocracy piše Sofa Gradin.

Potreba po kvirspolnosti izhaja iz dnevnih tragedij in grozodejstev patriarhata, iz dejstva, da ženske vsak teden umirajo za posledicami nasilja za štirimi stenami, da moški delajo samomore in nasilna kazniva dejanja, ker niso naučeni, kako na socialni način izraziti čustva. Ta potreba izhaja tudi iz dejstva, da so transspolne osebe žrtve umorov, lezbijke in homoseksualci se soočajo z nasilnimi zlorabami, ker cerkev, šola, družina in mediji razlagajo, da so bolni, piše Sofa Gradin.

Pri kvirspolnosti torej ne gre za to, da bi hoteli pokazati intelektualni imidž, je stvar življenja in smrti. Kvirteorija pa je poskus razumeti, zakaj in kako patriarhalne spolne norme lahko omogočajo to nasilje in kako ga lahko zaustavimo.

Kvirspolnost izvira iz feminističnega zavračanja tradicionalne hierarhije spolov. Teoretiki kvirspolnosti so v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja začeli postavljati pod vprašaj identiteto biti ženska ali moški, fant ali dekle. Recimo, zakaj za moške velja, da so močni in vedo, kako popraviti stvari, zakaj za ženske velja, da so ljubke in lepe ter skrbijo za to, da se ljudje okrog njih dobro počutijo (gre za norme, ne za dejansko obnašanje)? Ker ni več mogoče ohranjati prepričanja, da so spolne identitete »naravne« ali »biološke«, nenazadnje zaradi veliko različnih spolnih identitet in norm, so se teoretiki kvirspolnosti začeli spraševati, zakaj toliko »moških« osebnostnih lastnosti, obnašanj in življenjskih izbir velja kot močne, »ženske« pa šibke. Je spol sam po sebi lahko sredstvo za zatiranje, način za vse nas, kako ponotranjimo družbeno hierarhijo?

Gotovo je, da so se spolne norme in identitete v zadnjih desetletjih močno spremenile, mnogi stereotipi so bili izkoreninjeni. A ne gre pozabiti, opozarja Sofa Gradin, da se je v veliki meri to zgodilo zaradi intelektualnega in praktičnega dela in lobiranja feministk, kvirteoretikov in aktivistov. Ljudje poleg tega pogosto pravijo, da so tradicionalne spolne norme zastarele, a ko so soočeni z realnim življenjem, ki je v nasprotju s temi normami, se pogosto zgražajo.

Na ulici recimo verbalno napadajo in stremijo v tiste, ki niso jasno videti kot moški ali ženska. Ali resno razmišljate, da bi svojega otroka vzgajali kot brezspolnega? Če ne, kako lahko rečemo, da spolne norme nimajo več nikakršnega vpliva na družbo, sprašuje Sofa Gradin. Da bi ukinili spolno neenakost, moramo, preprosto povedano, spremeniti mišljenje in morda zavrniti predstavo o spolih nasploh. Spol nam daje skupek vnaprej določenih izbir in slogov, ki nam zagotavljajo včasih dobro počutje, večino časa pa imajo omejevalen in škodljiv vpliv na naša življenja, ker nas postavljajo v hierarhije in nam omejujejo izbire in obnašanje. Samo, če presežemo moškost in ženskost in najdemo nove načine medčloveških odnosov, ki temeljijo na enakopravnosti, lahko presežemo spolno zatiranje, razlaga Sofa Gradin.

Kvirfeministke so predstavile vrsto idej, kako bi lahko odpravili delitev na spole v obstoječih institucijah. Kritizirale so recimo kapitalizem, da temelji na moških značilnostih, ki sta konkurenca in hierarhija, in namesto tega predlagale, da bi gospodarstvo organizirali kot delavske kooperative ali zadruge. Predlagale so, da bi jezik spremenili tako, da bi uporabljali nenasilne komunikacijske tehnike in brezspolne zaimke. Izpostavile so, da ženske opravijo ogromno neplačanih gospodinjskih del in predlagale, da bi ta dela enakopravno razdelili in gospodinjsko delo začeli upoštevati kot delo.

Vzpostavljanje novih družbenih in gospodarskih sistemov traja več generacij, a začeti je mogoče takoj v obliki lastnih mišljenj in pričakovanj, pa tudi s spremembo načina umeščanja ljudi v kategorije in ocenjevanja njihovega obnašanja. Eden od načinov je, da si začnemo predstavljati svet brez spolov, druga možnost je pretirano poudarjanje spolov in ustvarjanje zmede.

Prepričanje, da je kvirspolnost v veliki meri zgolj tema akademskih razprav, ne drži. Veliko ljudi se kdaj pa kdaj zagotovo vpraša, zakaj se morajo vesti kot popolni moški ali ženska v skladu s tradicionalnimi normami. Zaradi tega kvirspolnost ne more ostati zgolj tema razprav akademikov, ki ne morejo govoriti kot običajni ljudje.