RP, STA

 |  Svet

Zadnje soočenje med Clintonovo in Trumpom Ameriko pahnilo med banana republike

Donald Trump vs. Hillary Clinton, drugič

Donald Trump vs. Hillary Clinton, drugič
© PBS / YouTube

Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je v St. Louisu svojo demokratsko nasprotnico Hillary Clinton na njunem drugem televizijskem soočenju včeraj zvečer obtožil, da je lažnivka in celo hudič, ter ji v ostri, uro in pol trajajoči ofenzivi zagrozil, da bo končala v zaporu. Ameriški televizijski komentatorji ponovno kot že leto dni spet niso mogli verjeti lastnim ušesom, saj v sodobni zgodovini predsedniških kampanj kandidati drug drugemu niso grozili z zaporom. Več med njimi jih je uporabilo izraz "banana republika".

Trump je Clintonovi zabrusil, da je lažnivka in da bi jo moralo biti sram, ker je izbrisala 30.000 kosov elektronske pošte, potem ko je dobila poziv od kongresnih republikancev, naj jih preda. Število spornih kosov pošte je potem naraslo že na 39.000.

Clintonovo in njeno pošto je preiskal FBI in ugotovil, da ni razlogov za obtožnico. Trump pa je napovedal, da bo po zmagi imenoval posebnega preiskovalca. Clintonova je enkrat med soočenjem dejala, da je sama sreča, da Trump ne vodi pravosodja v ZDA, nakar je republikanec vskočil z izjavo: "Da, ker bi bila potem ti v zaporu." 

Soočenje, ki sta ga vodila Anderson Cooper s televizije CNN in Martha Raddatz s televizije ABC, se je začelo brez tradicionalnega rokovanja med kandidatoma in je hitro trčilo ob vroči kostanj Trumpovih izjav o ravnanju z ženskami, kar je prišlo na dan v petek v videoposnetku iz leta 2005.

Trump je dejal, da na svoje izjave ni ponosen, čeprav naj bi šlo le za navaden "pogovor v slačilnici". Torej običajen pogovor med moškimi, ki se menda med seboj hvalijo z osvajalskimi podvigi. Spomnil je na svoje opravičilo, vendar žogo hitro brcnil v nasprotnikov del igrišča z obtožbo, da je nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton veliko hujši, in se preusmeril na Islamsko državo.

Trump je pred začetkom soočenja povzročil dodatno skrb pri vodilnih članih republikanske stranke, ko je v hotelski dvorani pred kamere postavil tri ženske, ki Clintona že desetletja obtožujejo spolnih napadov in nadlegovanja, ter žensko, ki jo je moški pred desetletji posilil kot kot 12-letnica, Clintonova pa ga je kot odvetnica po službeni dolžnosti branila in mu izposlovala nizko kazen. Vse te ženske so bile med soočenjem v dvorani.

Na veselje republikancev, ki so upali, da se bo puščanje krvi Trumpovi kampanji morda upočasnilo, pa do konca soočenja veliko govora o Trumpovih ali Clintonovih spolnih izpadih ni bilo veliko govora. Trump je razlagal, da je zdravstvena reforma katastrofalna, da je taka ameriška zunanja politika, davčna politika, gospodarska politika, skratka, da je vse v ZDA zanič. Gledalci so opazili tudi, da je Trump večkrat nekako "grozeče visel" za nasprotnico, ki je bila precej "nežnejša".

Mimo Trumpovega razglašanja Amerike kot katastrofe je najbolj sporen trenutek za Clintonovo prišel pri vprašanju o objavi njenih pogovorov s finančniki Wall Streeta na WikiLeaksu. Med drugim je dejala, da mora imeti politik pogosto javno in zasebno stališče o istem vprašanju.

To v javnosti utrjuje njeno podobo dvolične osebnosti. Razložila je, da je govorila o predsedniku Abrahamu Lincolnu, ki je v boju za ustavni amandma proti suženjstvu enim govoril eno, drugim pa drugo. To ji bodo verjeli le njeni podporniki, vendar pa se je hitro znašla in obtožila Rusijo, da krade informacije in jih objavlja z namenom, da pomaga Trumpu. Ta je potem spet branil Rusijo, kar je za republikanca še posebej nenavadno.

Na vprašanje muslimanke, kaj bo naredil, da se bo v domovini počutila dobrodošla, je Trump odgovoril, da morajo muslimani poročati o sumljivih dejavnostih drugih muslimanov policiji. Skušal je razložiti, da je njegova ideja o prepovedi vstopa vsem muslimanom v ZDA doživela preobrazbo v prepoved vstopa državljanom iz določenih držav.

Clintonovo je obtožil, da želi Američanom pobrati orožje, kar je demokratka zanikala ob vztrajanju, da je potreben boljši nadzor za manj pokolov. Zdravstveno reformo bo odpravil, Clintonova pa bo ohranila tisto, kar je dobro, in jo izboljšala. Trump je Clintonovo tudi obtožil, da ima sovraštvo v srcu, ker je njegove podpornike označila za obsojanja vredne. Menil, da je Bernard Sanders s tem, ko jo podpira, prestopil na stran hudiča.

Američanke, ki jih zanima pravica do splava, so lahko izvedele, da bo Clintonova imenovala na vrhovno sodišče takšne ljudi, ki bodo to pravico zaščitili, Trump pa namerava poslati tja takšne, ki jo bodo odpravili.

Vprašanju o tem, kako bi končal humanitarno tragedijo v Alepu, se je Trump izognil z govorjenjem o iraškem Mosulu, po opozorilu, da je njegov podpredsedniški kandidat Mike Pence dovolil tudi uporabo ameriške vojaške sile, pa je Trump storil nekaj nenavadnega. "S Pencom nisem govoril, ampak glede tega se ne strinjam," je dejal Trump o kolegu, ki ga je kritiziral zaradi njegovih izjav o ženskah.

Po uri in pol mučne debate je eden od domnevno še vedno neopredeljenih volivcev vprašal, če lahko kandidata povesta kaj lepega drug o drugem. Clintonova je dejala, da se s Trumpom o ničemer ne strinja, vendar pa spoštuje njegove uspešne otroke. Trump je odvrnil, da ne ve, če je to mišljeno kot kompliment, nato pa se zahvalil in dejal, da Clintonovi priznava to, da je borka, ki nikoli ne odneha. Na koncu sta se potem celo rokovala.

Splošen vtis, ki je nastal po soočenju, je bil, da je bil Trump nekoliko boljši kot na prvem soočenju na Long Islandu, Clintonova pa je izpustila veliko priložnosti za ostrejši nastop in se je omejila na pozive volivcem, naj sami preverijo dejstva o nasprotnikovih izjavah. Dela bodo imeli veliko, ker je Trump raztegoval resnico glede vse statistike o katastrofalnem stanju ZDA, ki jih je navajal.

Odgovorom na vprašanja voditeljev in celo občinstva - vprašanja so namreč lahko zastavljali tudi izbrani neopredeljeni volivci - se je izogibal, vendar pa sta ga odločna voditelja na to opozarjala, kakor tudi na prekoračitve časa in Trump se je večkrat pritožil, da so trije proti enemu.

Glede na anketo CNN takoj po soočenju je 57 odstotkov udeležencev zmago pripisalo Clintonovi, le 37 odstotkov pa Trumpu, čeprav je kar 63 odstotkov anketiranih menilo, da se je Trump odrezal bolje, kot so pričakovali.

Trump je z napadi okrog elektronske pošte svoje podpornike razveselil, vendar pa za zmago na volitvah potrebuje večino od okoli 20 odstotkov volivcev, ki niso trdno na eni ali drugi strani. Na soočenju ni naredil nič takšnega, kar bi ublažilo škodo petkovega do žensk izjemno žaljivega videoposnetka, ki pa najverjetneje še ni zadnji, vsaj glede na napovedi o prihajajočih podobnih objavah v naslednjih dneh.

IcNyCmBTJCY

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.