Razdejanje je vse, kar ZDA lahko po 15 letih vojne pokažejo v Afganistanu

Čeprav so ZDA za vojno v Afganistanu v zadnjih 15 letih porabile milijarde dolarjev, to ni ena od pomembnih tem predvolilnih razprav. Vojna v Afganistanu je pozabljena polsestra vojne v Iraku. V začetku leta 2003 so milijoni ljudi po svetu po razkritju, da so dokazi, da je imel režim Sadama Huseina »orožje za množično uničevanje«, , nedvomno ponarejeni, protestirali proti vojni v Iraku. Veliko manj aktivistov je protestiralo proti vojni v Afganistanu.

Dvojna merila pri obravnavi obeh vojn so se odražala v kampanji sedanjega predsednika ZDA Baracka Obame. Ko se je leta 2008 potegoval za prvi mandat v beli hiši, je obljubil konec vojne v Iraku in razširitev vojne v Afganistanu, na portalu Truthdig piše Sonali Kolhatkar. Vojna v Iraku je vseskozi žrtev »propagande tišine«. Skoraj ves čas predsedovanja Georga Busha in Baracka Obame ZDA izvajajo letalske napade v Afganistanu. Z napadi 28. septembra so menda nameravale uničiti skrajneže islamske države, umorile pa so 15 civilistov, ki so se zbrali, da bi ob vrnitvi z romanja v Savdsko Arabijo pozdravili starešino. Kot vedno po takšnih napadih in pobojih nedolžnih civilistov, so ameriški častniki spet obljubili preiskavo.

Petnajst let po napadu ZDA ženske v Afganistanu živijo še vedno v negotovosti in so žrtve nasilja skrajnežev. Pravice afganistanskih žensk so bile eden od argumentov za začetek vojne. Ob povračilu za napade 11. septembra 2001 v New Yorku so jim Američani obljubljali, da jih bodo rešili pred zlobnimi Talibi. Problem pri tem je, da ženskam pravic ni mogoče zagotoviti z vojno in v Afganistanu se je to potrdilo.

Ženske danes v Afganistanu trpijo na območjih, ki so pod nadzorom Talibov in povsod drugod. V zadnjih devetih mesecih je organizacija Amnesty International zabeležila 4000 primerov nasilja nad ženskami, s tem, da veliko primerov sploh ni evidentiranih. Decembra lani je skupina moških Farkhundo Malikzado pretepla do smrti na podlagi lažne obtožbe, da je zažgala koran.

Po 15 letih vojne Talibi vztrajno prevzemajo nazaj nadzor nad državo, katere 90 odstotkov so nadzirali leta 2001. Afganistanska vojska, ki jo podpirajo ZDA, zdaj skuša osvoboditi izpod njihove oblasti mesto Kunduz na severu države. Tam so leta 2001 potekali srditi boji med Talibi in vojsko Severnega zavezništva. Potem, ko so v večini države leta 2001 izgubili oblast, so danes Talibi močnejši kot kadar koli v času vojne.

Po podatkih OZN je leta 2015 v Afganistanu umrlo 3500 civilistov, kar je rekordno število. Večino teh civilistov so umorili Talibi, ki so skupina skrajnežev, proti kateri se ZDA borijo zadnjih 15 let. Netalibanski vojaški voditelji so danes tudi močni in nobenemu se ni bilo treba zagovarjati pred sodiščem zaradi preteklih vojnih zločinov, piše Sonali Kolhatkar. Še več, nekateri so bili nagrajeni s pomembnimi položaji, na primer predsednik Abdullah Abdullah in podpredsednik Abdul Rashid Dostum, ki imata oba nedvomno nasilno preteklost. Največja sramota je nekdanji predsednik vlade Gulbuddin Hekmatyar, ki je bil za svoje množične zločine z nedavnim »mirovnim sporazumom« nagrajen tako, da je zdaj varovana oseba z imuniteto.

Hekmatyar, včasih znan kot Kabulski mesar, je v času sovjetske okupacije Afganistana od ZDA prejel 600 milijonov dolarjev, za agente CIA in uradnike zunanjega ministrstva ZDA pa je bil »grozljiv«, »zloben«, »fašist« in »pravi material za diktatorja«. Najprej se je boril proti Sovjetom za ZDA, nato za Sovjete proti ZDA. Pridružil se je Talibom, potem se boril proti njim. Zunanji minister John Kerry pa nedavni »mirovni sporazum«, s katerim je bil Hekmatyar nagrajen, vidi kot model za ravnanje z drugimi vojnimi zločinci in Talibi.

V 15 letih so ZDA za vojno v Afganistanu porabile ogromno denarja, a nimajo kaj pokazati. Za Afganistan so porabile več denarja kot za vso Evropo po drugi svetovni vojni. Na podlagi Marshallovega načrta so za 16 evropskih držav v štirih letih ZDA namenile v sedanjih dolarjih 103 milijarde. V Afganistanu je bil ta znesek že presežen.

Po 15 letih je Afganistan v veliki meri tam, kjer je bil leta 2001. Državo spet vodijo skrajneži, državljani so zatirani in živijo v revščini. Afganistan po vsej verjetnosti ni tema predvolilne kampanje v ZDA zato, ker so za to vojno enako odgovorni republikanci in demokrati. Republikanec George Bush je vojno začel, demokrat Barack Obama jo je nadaljeval.

Morda smo priča tihemu dogovoru, naj resnica o 15 letih razdejanja, ki so ga ubogemu Afganistanskemu narodu povzročile ZDA, ostane skrita. Aktivistka za pravice žensk in Malalai Joya je dejala, da je »ta neskončna vojna proti terorizmu…dejansko vojna proti afganistanskemu ljudstvu«. To je priznanje, s katerim se v ZDA očitno nočejo soočiti.