Katastrofalni podatki o duševnem zdravju otrok v Angliji odražajo globalno krizo

Ljudje po vsem svetu imajo težave s tesnobo, stresom, depresijo, strahovi, motnjami prehranjevanja, samopoškodbami in osamljenostjo. Zadnji katastrofalni podatki o duševnem zdravju otrok v Angliji odražajo globalno krizo, v Guardianu piše George Monbiot. Za to obstaja vrsto razlogov, a glavni je nedvomno, da ljudje kot ultradružabna bitja, katerih možgani so ustvarjeni za odzivanje na druge ljudi, niso več povezani med seboj.

K temu so v veliki meri pripomogle gospodarske in tehnološke spremembe, a tudi ideologija. Čeprav je naše dobro počutje neločljivo povezano z življenji drugih, ves čas poslušamo, da bomo uspešni, če bomo tekmovali drug z drugim, skrbeli zgolj zase in ekstremni individualisti. V Britaniji ljudje, ki so vse svoje življenje preživeli v stavbah (v šoli, na univerzi, v baru, v parlamentu), ljudem dopovedujejo, da se morajo postaviti na lastne noge. Izobraževalni sistem je vsako leto bolj tekmovalen. Iskanje službe je neusmiljena tekma s številnimi tekmeci, ki si enako vroče želijo isto delovno mesto. Kandidatov je vse več, delovnih mest vse manj.

Pomanjkanje socialnih stikov med ljudmi nadomešča potrošništvo, ki ne zdravi bolezni izključenosti, ampak spodbuja primerjave md ljudmi do točke, da se obrnemo proti sebi, ko potrošimo vse drugo. Družbeni mediji nas povezujejo in razdružujejo , dovoljujejo nam, da natančno ocenimo naš socialni položaj, vidimo, da imajo drugi več prijateljev in sledilcev kot mi.

Deklice in mlade ženske ves čas objavljajo nove fotografije, na katerih so videti lepše in bolj vitke. Nekateri pametni telefoni imajo aplikacije, ki vas na fotografiji avtomatsko polepšajo, ne da bi vas vprašali, ali to želite. Dobrodošli v posthobbsovi distopiji, vojni vseh proti sebi, piše Monbiot.

Je čudno, da se v teh samotnih notranjih svetovih, kjer je dotikanje nadomestilo olepševanje, mlade ženske pogrezajo v duševne težave? Zadnja raziskava v Angliji kaže, da se vsaka četrta ženska med 16. in 24. letom starosti samopoškoduje, vsaka osma trpi zaradi posttraumatskega stresnega sindroma. S tesnobo, depresijo, fobijami ali motnjami obsedenosti ima težave 26 odstotkov žensk v tej starostni skupini. Tako je videti kriza javnega zdravja, opozarja George Monbiot.

Duševnih težav ne zaznavamo enako kot zlomljene ude, ker niso vidne. Lahko pa jih vidijo nevrologi. Vrsta raziskav dokazuje, da so pri duševnih in fizičnih bolečinah prisotni enaki živčni centri. Tako je mogoče pojasniti, zakaj je v številnih jezikih težko opisati vpliv razdora družbenih vezi bez besed, ki opisujejo fizične bolečine in poškodbe. Tako pri ljudeh kot drugih družabnih sesalcih socialni stiki zmanjšajo fizično bolečino. Zaradi tega objamemo otroke, ko se poškodujejo. Sočutje je močno sredstvo proti bolečinam.

Poskusi, ki jih je prejšnji teden objavila revija Psihologija in vedenje, kažejo, da družabni sesalci, ki imajo na izbiro fizično bolečino in izolacijo, raje izberejo fizično bolečino. Te razikave so tudi pokazale, da imajo otroci, ki so žrtve duševnega zanemarjanja, hujše duševne motnje, kot tisti, ki so žrtve tako duševnega zanemarjanja kot fizičnih zlorab. Naj je še tako strašno, nasilje vključuje pozornost in stike. Za samopoškodovanje se ljudje pogosto odločijo, ker tako skušajo zmanjšati obup. To je dodaten znak, da je duševna bolečina hujša od fizične. Znano je, da je za zapornike najhujša kazen samica.

Ni presenečenje, da je družena izločenost močno povezana z depresijo, samomori, tesnobo, nespečnostjo, strahom, občutkom ogroženosti. Kronično osamljeni ljudje pogosteje zbolijo za demenco, visokim krvnim tlakom, srčnimi boleznimi, kapjo, pade jim odpornost, pri njih so pogostejše tudi nesreče. Osamljenost ima enak vpliv na fizično zdravje posameznika kot 15 pokajenih cigaret na dan. Delno zato, ker spodbuja nastajanje stresnega hormona cortisola, ki pritiska na imunski sistem. Študije tako na živalih kot ljudeh kažjo, da je izključenost razlog za prenajedanje. Je osamljenost lahko eden od razlogov, da so ljudje z dna družbene lestvice pogosteje predebeli?

Za odpravo duševnih težav, s katerimi se sooča sodobni človek, niso dovolj politični ukrepi. Spremeniti je treba pogled na svet. Vsa prepričanja, da človek ne potrebuje družbe, so najnevarnejša zanj. Ostali bomo skupaj ali propadli. Epidemije duševnih bolezni uničujejo um in telo milijonov ljudi. Čas je, da se vprašamo, kam gremo in zakaj, pravi Monbiot.