Zahod oborožuje Savdsko Arabijo, namesto da bi od nje zahteval konec vojne v Jemnu

Kaj če so ZDA šle v vojno in tega tam nihče ni opazil? Vprašanje je grozno, a prav to se je zgodilo prejšnji teden, v Guardianu piše Moustafa Bayoumi, profesor na univerzi New York. Medtem ko so se Američani ukvarjali z izjavami kandidata republikanske stranke za predsednika ZDA Donalda Trumpa, je ameriška mornarica raketirala tri radarske postaje, ki so pod nadzorom uporniških Hutijev v Jemnu. To je bil v jemenski državljanski vojni prvi neposredni napad ZDA na upornike.

Do zdaj so ZDA v Jemnu več let položaje borcev Al Kajde napadale z brezpilotnimi letali. S temi napadi so pobijale civilno prebivalstvo, tudi Američane. Tokratni napad mornarice pa lahko potegne ZDA neposredno v državljansko vojno v tej državi. Vsakdo ve, da imajo ZDA neverjetne sposobnosti za to, da vstopajo v dolgotrajne vojaške konflikte, ki se stopnjujejo, opozarja Moustafa Bayoumi.

Pentagon je napad v Jemnu opravičil kot povračilni udarec. Prejšnji teden sta z južne jemenske obale prileteli proti ameriški letalonosilki dve raketi. Obe sta padli v vodo, a bili sta dovolj velika provokacija, da se je ameriška mornarica odločila odgovoriti z bombardiranjem. V soboto, 8. oktobra, je koalicija sil pod vodstvom Savdske Arabije, ki jo podpirajo ZDA, vrgla v ZDA izdelano bombo na pogrebni sprevod. Omenjena koalicija se bori proti upornikom, za katere pravi, da jih podpira Iran. Bomba je ubila več kot 140 ljudi, večinoma civiliste, ranjenih je bilo več kot 525 ljudi.

Organizacija Human Rights Watch je ta napad označila kot »očiten vojni zločin«. ZDA so Savdsko Arabijo za ta napad močno okarale, ostaja pa dejstvo, da je Washington Savdski Arabiji samo v času, ko je predsednik Barack Obama, prodal za 11 milijard dolarjev orožja, pred kratkim je odobril prodajo dodatnega orožja za 1,15 milijarde dolarjev. ZDA podpirajo Savdsko Arabijo tudi z obveščevalnimi podatki in logistiko.

Razmere v Jemnu so že zdaj katastrofalne. Od začetka konflikta pred 18 meseci je bilo ubitih več kot 6800 ljudi. Zločine izvajata obe strani, tako uporniki kot vladne sile, a največ pobitih je civilistov in večino so z letalskimi napadi pobile sile koalicije pod vodstvom Savdske Arabije. Moteno oskrbo s hrano ima 14,4 milijona ljudi, 2,8 milijona ljudi je razseljenih. V letu 2015 so zabeležili 101 napad na bolnišnice in šole. Potem ko sta bila v bombnih napadih bolnišnic organizacije Zdravniki brez meja ubita dva zdravnika, se je organizacija bila prisiljena umakniti iz šestih bolnišnic na severu Jemna. Zdaj je v državi izbruhnila še kolera.

Zgodovinar in komentator Vijay Prashad na spletni strani The Wire opozarja, da najbogatejša arabska država Savdska Arabija od 15. marca 2015 napada najrevnejšo – Jemen. Njena letala bombardirajo poroke, pogrebe, tržnice in trge. Kljub dokazom, da njihovo orožje ubija civiliste, ga ZDA prodajajo Savdski Arabiji. Šele po nedavnem pokolu na pokopališču je Velika Britanija v Varnostnem svetu OZN predlagala resolucijo o prekinitvi ognja in humanitarno pomoč za Jemen. Embarga za prodajo orožja niti predlagala ni. Britanski proizvajalec orožja BAE Systems se pravkar dogovarja z vlado Savdske Arabije za podpis nove pogodbe o prodaji orožja. Od leta 2010 so Britanci Savdski Arabiji prodali za 6,7 milijarde funtov orožja. Za zdaj so se dogovorili za 72-urno prekinitev ognja.

Ta prekinitev ognja bo dobrodošla predvsem za humanitarno krizo, saj je v državi po podatkih OZN podhranjenih 1,5 milijona otrok, od tega 375 tisoč otrok trpi zaradi akutne podhranjenosti. V Jemnu je lakota. Stephen O’Brien, namestnik generalnega sekretarja OZN za humanitarne zadeve in nujno pomoč, je pred kratkim dejal, da je humanitarna kriza v Jemnu ena najhujših na svetu. Več kot 12 milijonov prebivalcev nujno potrebuje pomoč OZN. Osnovne storitve in gospodarstvo so pred propadom. Cene so skočile v nebo, uvoz hrane, goriv in zdravil je zelo omejen.

V Jemnu so bile notranje napetosti vse od združitve države v letu 1990. Več skupin v državi se je počutilo izključenih iz sporazumov, za katere so se dogovorile elite. Predsednika Alija Abdullaha Saleha, ki je bil na čelu države od leta 1990 do 2012, so odnesli s položaja protesti v okviru arabske pomladi. Saleh je sodeloval z ZDA v boju proti Al Kajdi in se boril proti Hutijem, sovražnikom Savdske Arabije.

Njegov naslednik Mansour Hadi je skušal omiliti politična nasprotja v državi. Septembra 2014 so Hutiji s podporo nekdanjega sovražnika Saleha vdrli v prestolnico Sana, Hadi je pobegnil v Savdsko Arabijo in nov savdski kralj Salman je s svojim sinom Mohamedom Bin Salmanom marca 2015 začel vojno v Jemnu.

Vsi dosedanji mirovni pogovori so propadli. Zdaj tako rekoč ni upanja, da bi v okviru OZN sklenili mirovni sporazum ne da bi Savdska Arabija in njeni zavezniki soglašali s tem, da bi nekaj dali uporniškim Hutijem in Salehu, piše Vijay Prashad. Izhod iz te vojne ne bo lahek. Savdska Arabija je v slepi ulici. Ne more zmagati in ne more prepričati Hutijev in Saleha, naj se vdajo. Globoki gospodarski problemi Savdske Arabije in porazi v Siriji predstavljajo pritisk na kralja Salmana. Če se bo pritisk povečeval, je mogoče, da bo Savdska Arabija morala popustiti. Takšnega pritiska ni iz Zahoda. Zahod bo nadaljeval z oboroževanjem Savdske Arabije, nesmiselno trpljenje ljudi v Jemnu se bo nadaljevalo. Temu ni videti konca.