Google je podrl zid med anonimnim spletnim sledenjem oglasov in uporabniškimi imeni

Ko je družba Google leta 2007 kupila oglaševalsko mrežo DoubleClick, je ustanovitelj spletnega iskalnika Sergey Brin dejal, da bo zasebnost za Google na prvem mestu po pomembnosti, ko bodo »razmišljali o novih oglaševalskih produktih«. Skoraj deset let je res ločeval obširno DoubleClickovo bazo podatkov o tem, kaj uporabniki iščejo po spletu, od imen in drugih osebnih informacij, ki jih zbere od imetnikov elektronske pošte gmail in drugih računov. Letos poleti pa je na tiho to mejo zasebnosti zbrisal – zbrisal je tiste dele izjave o varovanju zasebnosti, s katerimi je zagotavljal uporabnikom samodejno ločevanje podatkov iz DoubleClickove baze od imen ter drugih osebnih informacij.

Izbrisane dele izjave je nadomestil z novim jezikom, ki pravi, da navade pri iskanju »lahko« kombinira s podatki, ki jih podjetje dobi od uporabnikov gmaila in drugih orodij, na spletnem portalu Pro Publica piše Julia Angwin. Novim uporabnikom Google novo izjavo ponudi samodejno, starim uporabnikom pa od poletja ponuja spremembo stare izjave.

Praktična posledica nove izjave je, da oglase DoubleClicka, ki spremljajo uporabnike na spletu, zdaj prilagaja njihovemu imenu in drugim podatkom, ki jih ima o posameznikih. To tudi pomeni, da Google zdaj lahko, če želi, ustvari popoln portret uporabnika na podlagi vsega, kar napiše v elektronski pošti, podatkov o obisku vsake spletne strani, vsebine, ki jo išče.

Julia Angwin piše, da ta sprememba pomeni nadaljnjo odpravo zagotovil industrije spletnega oglaševanja, da je spletno sledenje oglasov večinoma anonimno. V zadnjih letih so Facebook in drugi iskali možnosti za kombiniranje velikih količin podatkov, ki jih zbirajo od upo0rabnikov spleta, z njihovimi imeni. Do letošnjega poletja je Google ohranjal zid med temi podatki in imeni uporabnikov.

Paul Ohm, direktor centra za zasebnost in tehnologijo na Georgetown Law, pravi, da je bilo to, da povezovanje podatkov DoubleClicka z osebnimi podatki ni bila redna praksa, pomembno načelo. To je bil zid med biti povsod opazovan in ohranjanjem tanke črte zasebnosti. Ta zid je zdaj padel. Andrea Faville, tiskovna predstavnica Googla, je za Pro Publico pojasnila, da je sprememba zgolj prilagoditev »revoluciji pametnih telefonov«. »Posodobili smo sistem oglaševanja in s tem povezan nadzor uporabnikov načinu, po katerem ljudje danes uporabljajo Google. To je prek več različnih naprav,« je napisala. Zatrdila je še, da je sprememba popolnoma prostovoljna, kar pomeni, da se vsakdo lahko sam odloči, ali jo bo sprejel ali ne.

Dosedanjim uporabnikom je Google poleti omenjeno spremembo začel ponujati kot »nekaj novosti za vaš Googlov račun«. »Novosti« novinarjev niso spodbudile, da bi se poglobili, kaj dejansko pomenijo. Na spletni strani Wired je bilo mogoče prebrati, da »nam omogočajo natančnejši nadzor, kako oglasi delujejo na različnih napravah«. V New York Timesu so objavili, da gre za »nov nadzor tipov oglasov, ki jih vidite na spletu«.

Povezovanje podatkov o navadah ljudi na spletu z osebnimi podatki je že dolgo sporno. Zagovorniki zasebnosti so leta 1999, ko je družba DoubleClick kupila posrednika podatkov, ki je zbiral imena ljudi, naslove in podatke o interesih ljudi, ki niso na spletu. Združitev bi lahko družbi DoubleClick omogočila kombinirati informacije, ki jih je imel o spletnih iskanjih, z imeni ljudi. Potem, ko je Zvezna komisija za trgovino uvedla preiskavo, je DoubleClick posrednika prodal z izgubo.

Na podlagi te izkušnje je oglaševalska industrija v letu 2000 ustanovila Pobudo za spletno oglaševanje z namenom napisati etični kodeks. Uporabnikom spleta so s tem obljubili, da bodo obveščeni, kdaj bodo podjetja zbirala njihove podatke, na voljo pa bodo imeli tudi možnost, da to zavrnejo. Večina spletnega oglasnega sledenja je po tem bila anonimna. Ko je Google leta 2007 kupil DoubleClick, je njegova izjava o zasebnosti med drugim vsebovala trditev, da bo DoubleClickova tehnologija za oglaševanje uporabljala samo informacije, ki ne omogočajo identifikacije osebe. Leta 2012 je Google to izjavo spremenil tako, da je dovolil izmenjavo podatkov o uporabi različnih njegovih storitev, kot sta gmail in brskalnik. Še vedno pa je ohranjal zid do podatkov DoubleClicka.

Z razvojem družbenih omrežij se je spremenilo tudi spletno sledenje oglasov tako, da sta Facebook in Twitter lahko sledila uporabnikom, ko so ti delili zadevo z druge spletne strani. Pred dvema letoma je Facebook objavil, da bo sledil svojim uporabnikom na spletu, ko bodo vstopali na druge spletne strani, ki imajo njegove gumbe, kot sta »deli« in »všečkaj«, četudi teh gumbov ne bodo uporabili. Podjetja, ki zbirajo in prodajajo podatke zunaj spleta, so začeli te podatke povezovati s seznami spletnih naslovov ljudi, ki nakupujejo prek spleta.

Googlovbo sledenje je po besedah Julie Angwin mogoče izključiti tako, da na spletni strani Moj Googlov račun kliknemo kontrola aktivnosti in zbrišemo kljukico v okvirčku »vključi zgodovino brskanja prek Chroma in s spletnih strani in aplikacij, ki uporabljajo Googlove storitve«. Z računa je mogoče izbrisati tudi stare aktivnosti.