Pot v skupno prihodnost

»Zunaj se je jeklena nevihta urno bližala s črnimi koraki zakajene, tuleče počasti,« v romanu Doberdob Prežihov Voranc realistično opisuje dogajanje med prvo svetovno vojno. »Skozi ozračje je huškajoče poplesaval en sam oduren, mozeg pretresajoč odmev razbesnelih izstrelkov in kamenja,« nadaljuje pripoved. »V prihodnjem hipu je zračni pritisk vse tri zagnal nazaj v jarek, iz katerega so skočili. Očem je vzelo vid, v obraz jim je puhnila žveplena toplota. Tam, za Heldom nekje se je razkadila granata.« Na Krasu, na doberdobski planoti, ki danes leži v Italiji, tik za slovensko-italijansko mejo, je med prvo svetovno vojno potekala frontna črta. Tam je bil tudi Prežihov Voranc, tam, po vsej soški fronti, so bili vojaki, ki so se borili za svojo zemljo, med njimi veliko Slovencev, večinoma so se borili na avstro-ogrski strani, nekaj Beneških

Slovencev pa je obleko tudi italijansko uniformo.

Doberdob je postal »slovenskih fantov grob«. Od tega je minilo sto let in njim v spomin so tam postavili spomenik, pravzaprav prvo pravo spominsko znamenje, s katerim naj bi se poklonili vsem Slovencem, ki so umrli v prvi svetovni vojni. V okolici Doberdoba je sicer že več spomenikov, italijanski, avstrijski, madžarski, sedaj stoji tudi slovenski.

Pri postavitvi spomenika ni šlo brez težav, ena izmed zamisli je bila, da bi znamenje, s katerim bi se poklonili vsem Slovencev, padlim v prvi svetovni vojni, postavili na Kostanjevici nad Novo Gorico, na zemljišču, ki sicer ni v cerkveni lasti, vendar se patri, ki živijo tam, s postavitvijo spomenika niso strinjali. A stvar se je dobro končala, zamisel za spomenik so podprli ljudje iz Doberdoba … Toda ne gre zgolj za spomenik. Slovesnosti ob postavitvi spominskega znamenja se je poleg Boruta Pahorja udeležil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella. Ni ravno pogosto, da tako visok italijanski politični funkcionar z obiskom počasti slovenske zamejce, jim prizna pomen in obstoj. »Naših težav ta obisk ne bo rešil, a tudi simbolika, prihod, izraz spoštovanja do padlih Slovencev so pomembni. Skupna želja je, da bi bil ta spomenik izraz novih časov, sožitja med obema državama, v katerih lahko slovenska narodna skupnost v Italiji odigra svojo vlogo,« pravi Igor Komel, predsednik Kulturnega doma v Gorici, eden izmed pobudnikov postavitev spomenika. Vendar ne gre samo za italijansko politiko, Komel hkrati upa, da spomenik v Doberdobu pomeni novo zvezo med matico in zamejstvom.

Postavljeni spomenik je predvsem poslanica miru. »Spomenik v spomin slovenskim vojakom na soškem bojišču 1915–1917 nosi v sebi spomin in opomin na grozote prve svetovne vojne. Sočasno priča o kulturi miru, dobrih sosedskih odnosih med Italijo in Slovenijo ter sožitju med tu živečim prebivalstvom v duhu Prešernove Zdravljice, ki sporoča željo, naj bo ’sosed mejak in ne vrag in naj bo povsod, kjer sonce hodi, mir’,« še dodaja Komel. Podobo razmišlja Vasja Klavora, nekoč je bil poslanec Desusa, predvsem pa je poznavalec dogajanja na soški fronti. »Danes tukaj ni več meje, danes smo prijatelji in morali bi spoštovati drug drugega. Želja fantov, ki so se borili v Doberdobu, čeprav so le redki med njimi to tudi zapisali, je bila vedno mir. Ne želimo si več takšnega klanja, ubijanja. Ta spomenik je sporočilo miru.«