28. 10. 2016 | Mladina 43 | Družba
Postavljanje kipa
Ne v središče, pač pa na zasebno zemljišče
Besim Hajdari je v središču Postojne želel postaviti 440 kilogramov težak, 30 tisoč evrov vreden ter dva metra in pol visok bronasti kip matere Tereze. Zamislil si je, da bi stal med občino in Zavodom Znanje, kip je želel občini podariti, a ga mestni svetniki pri tej zamisli niso podprli.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
28. 10. 2016 | Mladina 43 | Družba
Besim Hajdari je v središču Postojne želel postaviti 440 kilogramov težak, 30 tisoč evrov vreden ter dva metra in pol visok bronasti kip matere Tereze. Zamislil si je, da bi stal med občino in Zavodom Znanje, kip je želel občini podariti, a ga mestni svetniki pri tej zamisli niso podprli.
Za postojnsko občino sta bolj kot nepovezanost matere Tereze, ki jo ovekovečuje kip, z njihovim krajem sporni velikost kipa in lokacija (središče mesta). Župan Postojne Igor Marentič sicer meni, da je bila mati Tereza pozitivna oseba, pravi pa, da so iz zavoda za varstvo kulturne dediščine dobili odločbo, da je kip neprimeren za prostor, v katerega ga želi umestiti donator, saj je neskladen s tem prostorom, ki je pod spomeniškim varstvom. Donatorju naj bi sicer ponudili tudi nekaj drugih lokacij za kip, a se po županovih besedah z njimi ni strinjal.
Besim Hajdari pravi, da do občine ne goji nobene zamere: »Bomo že našli prostor na katerem od zasebnih zemljišč, teh je polno. Na svetu obstajajo različni ljudje in ti ljudje imajo različna mnenja. Kljub temu mislim, da argument, da mati Tereza ni imela nič s Postojno, ne vzdrži, saj ni bila zgolj mati enega naroda, temveč celotnega sveta. Postojna pa je prav tako del tega sveta.« Težava torej ni v tem, da je mati Tereza svetovni simbol revnih, temveč v tem, da bi lahko kdorkoli, kadarkoli in kjerkoli na javni površini komurkoli postavil kip.
Takšna usmeritev se je pojavila tudi v nekaterih državah nekdanje Jugoslavije. Tako denimo v Mostarju v naravni velikosti (168 cm) stoji kip mojstra kung fuja in igralca Brucea Leeja, ki z Mostarjem nima nobene povezave, pobudniki postavitve spomenika pa pravijo, da so akcijskega vzornika izbrali, ker je bil za mlade v sedemdesetih in osemdesetih letih simbol pravičnosti, moči in odkritosti, želeli so si, da bi v sedanjosti združil Bošnjake, Srbe in Hrvate. Še posebej v Srbiji je bilo v preteklih letih kar nekaj pobud za postavitve kipov različnim tujim pop zvezdnikom in igralcem, pa tudi likom iz filmov in TV-serij, kot je Batman. Večina jih je pri lokalnih oblasteh razumljivo naletela na gluha ušesa, nekaj pa so jih, čeprav v odročnejših krajih, tudi uresničili.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.