Nadlegujete me

Gospa Likovič, ste bili kdaj posiljeni? In ob tem zanosili? Verjetno ne. Hvala Bogu, kajti takšne izkušnje za nič na svetu ne privoščim nobeni ženski. In prepričana sem, da nam ni potrebno čisto vsega izkusiti na lastni koži, da bi premogli kanček emaptije, srčnosti do tistih, ki so takšno kalvarijo doživeli. Ali pa kakršnokoli drugačno. Saj vemo, kajne, kolikor ljudi, toliko človeških zgodb.

Res ima vsakdo pravico do svojega mnenja, toda v četrtkovi oddaji Tarča ste krepko prestopili mejo etičnega in si dovolili izjave, za katere težko verjamem, da jih sploh kdorkoli lahko izreče. Ženske naj rodijo, ker tudi če prej niso, bodo srečne, ko bodo rodile. Tudi tiste posiljene. Če otroka ne želijo obdržati, pa naj ga oddajo, saj »500 družin čaka na posvojitev«.

Sem kristjanka. Verna. Čeprav odstopam od množice vernih, ki Boga iščejo le in zgolj za cerkvenimi zidovi. Prepričana sem, da Bog domuje v naših srcih in v dobrih medsebojnih odnosih, vse drugo je brez pomena. In kot takšna sem nad vašimi izjavami dobesedno zgrožena, razočarana in žalostna obenem. Pa ne zato, ker bi se mi splav zdel dobra rešitev, kot se verjetno ne zdi večini žensk, ki se zanj odloči. Zgrozilo me je popolno pomanjkanje sočutja in srčne kulture v vaših mračnjaških trditvah, ki žensko spreminjajo v stroj za razmnoževanje in so skrajno ponižujoče tudi do tistih žensk, ki zaradi globokih stisk neželene nosečnosti niso upale, hotele, zmogle obdržati. Ste enkrat samkrat poskusili stopiti v čevlje samo ene od njih??

Ne bom razpredala o svobodni volji, ki nam jo dopušča Bog, ali o pravici, da odločamo o svojih telesih in življenjih, ker o tem ni kaj debatirati. Tudi o grehu in kazni ne. Kot verjetno veste, Kristus ni kamenjal prešuštnice. Se pa kamenjamo mi, danes in tu. Na veliko. Čeprav ne vi, ne jaz, ne kdorkoli drug ni pristojen razsojati o tem, ali je večji »greh« splaviti ali roditi nezaželenega otroka in ga že z rojstvom zaznamovati s travmo nesprejetosti. Če pogledam v ozadje, ali »med vrstice« vaših izjav, pa se poraja še misel o velikem sprenevedanju. Sleherna človeška celica je namreč živ organizem. Tudi semenčice in jajčeca. Po logiki vaših trditev, ki žensko prikazujejo kot reproduktivno mašino, je torej en mali »umor« tudi sleherno neoplojeno jajčece in vsakršno preprečevanje nosečnosti, ne glede na metodo preprečevanja. Z naravno metodo uravnavanja rojstev prav tako preprečujemo oploditev, kajne?

Tudi jaz sem zagovornica prenekaterih pozabljenih vrednot. Poštenja. Pravičnosti. Srčnosti. V vsem tem bi morala biti na prvem mestu družina. Mnenja sem, da bi bilo nujno potrebno družini vrniti pomen in mesto, ki ji pripada. Toda, veste, kot izobražena ženska z bogatimi življenjskimi izkušnjami, bi morali vedeti, da se vrednote ne privzgajajo z zapovedmi, prepovedmi in represijo. Edini način, ki je zares učinkovit, je dober zgled.

Ja, najprej in predvsem zgled. In sprejemanje. Sočutje. S pobudo »Za otroke gre«, katere članica ste, se reševanja problematike splava in premajhne natalitete lotevate na popolnoma napačni strani. S togim, neživljenjskim besedičenjem, s stanjem pred staro porodnišnico, s transparenti in molitvijo pribijate na sramotilni steber ženske, ki tja prihajajo na prekinitev nosečnosti. In pri tem niti pomislite ne, da se je morda marsikateri teh žensk sesul svet že brez vaše prisotnosti. Drznem si predvidevati, da bi vam Kristus, če bi živel danes, imel kaj povedati. V Svetem pismu namreč piše: »In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam, dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem.« Če res gre le za otroke in ne za populistično nabiranje političnih točk, zakaj najprej ne zahtevate ukinitve nečloveškega neoliberalističnega sistema, ki na veliko krši temeljno pravico do dostojnega preživetja in jemlje človeško dostojanstvo? Zakaj se ne oglašate ob deložacijah družin, ki ne zmorejo več plačevati položnic? Zakaj, po zgledu načelnega in pogumnega patra Bogdana Knavsa ne predlagate Cerkvi, da iz svojega premoženja ustanovi sklad za pomoč ljudem v finančnih stiskah??

Le v razmerah, ki bodo slehernemu človeku omogočale možnosti in priložnosti, se bo tudi več žensk odločalo za rojstvo otrok.

Takega glasu od vašega gibanja nisem zasledila nikoli.