Drugačna politična kultura

Po razkritju v panamskih dokumentih, da so vodilni islandski politiki, tudi premier Sigmundur Davíð Gunnlaugsson, izkoriščali davčne oaze za utajo davkov, so Islandci in Islandke z množičnimi protesti aprila letos »odstavili« vlado in se minulo soboto odpravili na predčasne volitve za 63-članski parlament, ki mu pravijo althing. Nista jih ustavili ne robustna rast gospodarstva ne nizka brezposelnost, ki jo dosegajo po hudi krizi. Islandci politikom pač ne odpuščajo korupcijskih škandalov.

Z 21 poslanskimi sedeži je sicer ponovno zmagala desnosredinska stranka Neodvisnost, s po desetimi poslanci ji sledita Levo-zelena koalicija in Piratska stranka, desnosredinska stranka Napredek, iz nje prihaja nekdanji premier Gunnlaugsson, pa je izgubila 11 odstotkov glasov in z osmimi poslanskimi sedeži končala na četrtem mestu.

Čeprav so Piratom javnomnenjske ankete napovedovale 22 odstotkov glasov, torej drugo mesto ali celo zmago, so s tretjim mestom dosegli lep uspeh. Birgitta Jónsdóttir, voditeljica stranke, ki se od ustanovitve leta 2012 zavzema za neposredno demokracijo in različne oblike participacije državljanov pri vodenju države, je predlani v intervjuju za Mladino dejala, da si stranka želi oblikovati platformo za nov tip demokracije, demokracijo 2.0.

Piratska stranka je po mnenju političnih analitikov lahko prototip nove politike, primerne za demokracijo v 21. stoletju. S spletnimi orodji razvija nove mehanizme za zagotavljanje državljanskih in človekovih pravic, spodbuja večjo participacijo državljanov v procesu odločanja v politiki, išče načine za zagotavljanje transparentnosti pri sprejemanju političnih odločitev in brani svobodo govora za posameznike in medije. Know how Piratske stranke so državljani Islandije uporabili leta 2012 pri pisanju nove ustave, pri katerem so sodelovali tudi sami. Predlog nove ustave – njeno vsebino so pripravljali v obliki splošne skupščine z dva tisoč naključno izbranimi državljani, o njihovih predlogih pa je nato razpravljal 25-članski ustavodajni parlament – sta podprli dve tretjini državljanov, vendar zaradi »odpora uveljavljenih strank ni bila sprejeta«, pravi Jónsdóttirjeva.

No, v spletnem Pirate Timesu menijo, da na Islandiji »vznikajo nov svet in vrednote, stari svet pa bo utonil in druge države bodo sledile zgledu islandske Piratske stranke«. S »kolektivno inteligenco« bi lahko preprečili številne zlorabe moči, značilne za politike etabliranih strank, še pišejo v spletnem časniku.

Mogoče je, da bo islandska Piratska stranka v navezi z Levo-zelenimi, z liberalno Svetlo prihodnostjo in morda z evroskeptičnim Viðreisnom vstopila v vlado. Če se to zgodi, bodo njene zamisli o novi politiki imele več možnosti za uresničitev v praksi, Islandija pa bo lahko zgled drugim državam, kako zagotoviti participacijo državljanov pri političnem odločanju. Seveda so takšne spremembe lažje v državi s specifično politično kulturo, kjer ni odpustkov za korumpirane politike, in v državi, ki je po številu prebivalcev – le 332 tisoč jih je – politično obvladljiva.