V ZDA preganjajo ljudi, ki se odločijo za trajnostni način življenja v majhnih samooskrbnih hiškah

Ko korporatokracija vse bolj stiska pas množicam z vedno novimi načini preusmerjanja bogastva v roke peščice premožnih, ljudje poiščejo različne rešitve, med katerimi so v ZDA vse bolj popularne majhne hiške. Ta bivališča, ki merijo manj kot 46 kvadratnih metrov, so način za izogibanje hipotekarnim kreditom, davkom, računom za vodo in komunalne storitve in nasploh kopičenje »stvari«. Zanje se posebej odločajo mladi in upokojenci, pa tisti, ki ne želijo biti priklopljeni na komunalna in energetska omrežja.

Toda vlada in korporacije so odvisne od nebrzdanega potrošništva in priključitve ljudi na omrežja. Iskanje dejanske svobode z minimalističnim načinom življenja je videti kot naravna izbira za ameriške sanje, v resnici pa vlade vse več zveznih držav majhne hiške prepovedujejo in njihove prebivalce prisiljujejo, da se morajo priklopiti na omrežja poroča Activist Post.

Zakonodajalci trdijo, da bi bivanje v skromnih hiškah privedlo do propada, »v bližini klasičnih domov pa bi zrasle grde majhne kabine«. V mestu Wasilla, kjer je oblast prepovedala majhne samooskrbne hiške, so prebivalci ogorčeni, saj je ta prepoved v nasprotju z divjino in svobodo Aljaske. Ljudje želijo živeti v takšnih hiškah zato, ker manj uničujejo okolje. Veliko jih iz sonca in vetra samih pridobiva vso energijo, ki jo porabijo, zbirajo deževnico in si sami čistijo odpadno vodo. Celo tisti državljani ZDA, ki si svoje hiške postavijo blizu naselij brez priključkov na omrežja in z uporabo obnovljivih virov energije, so za zakonodajalce kršitelji predpisov.

Komunalna podjetja, ki so veliki donatorji za politične kampanje in z monopoli pod zaščito vlade ustvarjajo velike dobičke, od lastnikov hišk, ki niso priključene na omrežja, ne dobijo nič. Oblast v zvezni državi Nevada je recimo z dvigom davka za 40 odstotkov za uporabnike sončne energije uničila svojo industrijo solarnih celic. Njihovi proizvajalci so bili prisiljeni oditi drugam. Korist od dviga tega davka je imel edino monopolistični dobavitelj energije NV Energy.

Mesto Spur v Teksasu je prvo mesto, ki se hvali, da je »prijazno do majhnih hišk«, je »mesto, kjer so pionirji dobrodošli«, saj ponosno podpira »zniževanje stroškov in povečanje svobode z delovanjem na podlagi lastnega načrta, ki ni omejen z obremenilnimi in nepotrebnimi stroški«. Toda to svobodo lahko uživajo le tisti, ki za svojo hiško dobijo enaka dovoljenja kot za klasično hišo in se priključijo na mestno komunalo. Zelenica ob hiši mora biti vedno pokošena in najpomembnejša dolžnost lastnikov je »seveda plačati davke!«.

Če mesta za majhne hiške zahtevajo enaka dovoljenja kot za klasične hiše, se jih pogosto ne izplača graditi. Sarah Hastings (23 let) si je postavila dobrih 17 kvadratnih metrov veliko hiško z vrtom na kmetijski zemlji v Hardleyju. Oblasti so ugotovile, da njena hiška ni v skladu s prostorskim načrtom. Hastingsova je zato predlagala spremembo tega načrta, a njen predlog je bil zavrnjen, ker »se nekateri prebivalci bojijo, da bodo takšne hiške preplavile mesto«.

Jasno, razmah majhnih samooskrbnih hišk povzroča strah, ker se v številnih mestih v ZDA ne morejo sprijazniti s tem, da ljudje spreminjajo mišljenje glede načina bivanja, piše Justin Gardner. Določitev minimalne velikosti in zahteve za obvezno priključitev na omrežja nima nič opraviti z varnostjo, to je nesmiselna avtoritarnost.