Korak za korakom

Ni vladnega dokumenta, sporočila za javnost, priporočila gospodarske zbornice, ki ne bi govorilo o pomenu znanja, raziskovanja ali izobrazbe. Toda ali obstaja kdorkoli od poklicanih, ki bi rekel, da, Slovenija s svojimi ukrepi krepi šolstvo in pomen znanja?

Dr. Oto Luthar, vodja Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, se je letos poleti o tem »izpovedal« v eseju Znanost in oblast (objavljenem v Dnevniku). Zapisal je, da je Slovenija še na primeru raziskovanja »kmalu po osamosvojitvi … v svoji nekritični zagledanosti v neoliberalne paradigme neposrečeno kopirala del sistema iz ZDA in Zahodne Evrope«. Slovenski znanstveniki res dosegajo uspehe, a se zdi, da jim to uspeva kljub politiki, ki je iz njih poskušala narediti podjetnike, tekmujoče za projekte, ne pa zaradi nje.

Tako je v raziskovanju. Tudi v izobraževanju je zelo težko najti pomembnejše reforme, ki bi res krepile družbo znanja. Bolonjska reforma je iz študentov naredila izobraževalne podjetnike. Zaradi ozkih klientelističnih interesov so posamezne vlade dovolile ustanovitev kopice zasebnih fakultet in univerz, ki niso niti od daleč utemeljene na kakršnikoli logiki. Ne le da smo dobili množico zasebnih fakultet večinoma družboslovne usmeritve, zdaj imamo že pet visokošolskih in štiri višješolske ustanove, ki ponujajo študij kmetijstva. V Avstriji je zgolj ena.

V visokem šolstvu je trg tako rekoč že zasičen, je pa očitno še nekaj prostora v osnovnem šolstvu. V tem je bistvo interpelacije, ki sta jo SDS in NSi vložili proti šolski ministrici Maji Makovec Benčič, zahtevali sta, naj ministrica takoj, tako kot je odločilo ustavno sodišče v sporni odločbi s petimi glasovi za in štirimi proti, uvede stoodstotno financiranje zasebnih osnovnih šol, in ne zgolj 85-odstotno, kot je veljalo doslej. Izvorno so to dosegli pobudniki iz Osnovne šole Alojzija Šuštarja, prepričani, da sedanje javno osnovno šolstvo vzgaja shizofrenega človeka.

Parlamentarci imajo na razpolago alternativno rešitev: lahko zavarujejo javno osnovno šolstvo in spremenijo ustavo. To pot podpirajo v strankah SD, ZL in DeSUS. Preprostejša rešitev, ki jo podpirata SMC in šolska ministrica (ter zadržano tudi stranki SDS in NSi), je sprememba zakona in uvedba državnega financiranja zasebnih šol. Ta rešitev je preprostejša, »stala« bi zgolj 400 tisoč evrov na leto.

Tako se šolstvo spodjeda že leta. Tudi ustanovitev prvih zasebnih fakultet je bila na začetku poceni, dokler te niso zaradi svoje »podjetnosti« pri podeljevanju akademskih naslovov postale priljubljene in dokler se niso zvišale koncesije. Podobno se nakazuje pri osnovnem šolstvu. Poleg štirih zasebnih osnovnih šol, ki že delujejo, si roke manejo še štiri nove »zasebne«, ki stojijo v vrsti za ustanovitev