Staš Zgonik

 |  Mladina 45  |  Politika

Voda v ustavi

Ustavna komisija potrdila besedilo novega člena ustave

Protest proti privatizaciji vodnih virov iz leta 2013, v času, ko je politika začela resneje razmišljati o spremembi ustave

Protest proti privatizaciji vodnih virov iz leta 2013, v času, ko je politika začela resneje razmišljati o spremembi ustave
© Bojan Stepančič

Sedemdeseti člen slovenske ustave pravi, da zakon določa pogoje, pod katerimi se smejo izkoriščati naravna bogastva, hkrati pa določa, da smejo pod nekaterimi pogoji »naravna bogastva izkoriščati tudi tuje osebe«.

Ustavna komisija državnega zbora je prejšnji teden po več kot enoletnem usklajevanju sprejela besedilo novega člena 70 a (na sliki, op. a.); ta bo pitno vodo zaradi vse večjih pritiskov, ki vodijo k privatizaciji, izvzel iz te precej liberalne ureditve.

Po novem na vodnih virih nikakor ne bo mogoče pridobiti lastninske pravice. Kot sledi iz obrazložitve predlaganega besedila, tudi država sama ne bo lastnica vodnih virov, temveč bo zgolj upravljala javno dobro.

Kljub temu bo podjetjem, tudi tujim, še vedno omogočeno izkoriščanje vodnih virov, vendar le toliko, da ne bo ogrozilo oskrbe prebivalstva. »Tržijo se lahko le presežki količin vode, ki niso namenjeni oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev.« Sprememba ustave ne pomeni, da bo država vsem dolžna priskrbeti priključek na vodovodno omrežje. »Pravica do pitne vode se zagotavlja na dva načina: s samooskrbo ali da jo upravičenec uresničuje z dostopom do omrežja za preskrbo z vodo.« Na območjih, kjer je smotrna samo samooskrba, ali na nepremičninah, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev za pridobitev vodovodnega priključka, državi torej ne bo treba zagotavljati oskrbe z vodo.

Največ usklajevanja je bilo potrebnega pri četrtem odstavku novega člena ustave. Sprva je državo določal kot edino pristojno za oskrbo s pitno vodo, a so se občine družno uprle zaradi domnevnega odvzema pristojnosti. »Glede na to, da je besedilo novega člena ustave sprva predvidevalo, da je oskrba s pitno vodo v pristojnosti države, je sprejeto besedilo vsekakor boljše,« pravi direktor ljubljanskega javnega podjetja Vodovod-kanalizacija Krištof Mlakar.

Ker oskrba z vodo po novem ne bo mogla biti tržna dejavnost in bo kot taka izvzeta iz pravil notranjega trga Evropske unije, občine ne bodo več smele podeljevati koncesij za upravljanje vodovodov zasebnim podjetjem. Izvajalci javne službe bodo morali biti v stoodstotni javni lasti. Na sedanje koncesije v lasti zasebnikov – takih je v Sloveniji 16 – naj sprememba ustave ne bi vplivala. Ko pa se iztečejo, jih ne bo več mogoče podaljšati.

Besedilo dopolnjenega ustavnega člena

Besedilo dopolnjenega ustavnega člena

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.