Variacije na temo

Gostilna Grabar
Rabelčja vas 15 a, Ptuj
Tel.: 02 778 21 40
Pri Grabarju ste dobrodošli od ponedeljka do sobote od 9. do 22. ure, ob nedeljah v času kosila, ob praznikih pa po predhodnem dogovoru.

Ambient: udobna, a ne prevelika gostilna, opremljena v rahlo nineties slogu, z veliko barve bukovega lesa; muzika je bila preglasna štanca lokalnega radia

Napitki: celotna linija lokalnega mojstra Kobala, velika večina vin iz Ptujske kleti ter kakšna briška rdečina

Dostopnost: po malo kroženja po obrobju Ptuja boste našli dovolj veliko parkirišče, gibalno ovirani pa tudi nekaj stopnic

Fino: juhe file smuča s koruznimi variacijami

Ne tako fino: nedodelane glavne jedi

Grabarjeve juhe so po 4,5 evra, telečji jezik 6, goveji hrbet 12, telečja zarebrnica 14, sladice pa po 5 evrov.

»Zapojmo vsi, Štajerska se veseli!« je na sestanku Konzumovih informatorjev začel pobrundavati glavni nadzornik za severovzhodne teritorije, ki se vedno znova razveseli kakšnega preverbe vrednega namiga z onega konca. Ko mu je na uho prišla informacija, da se nekaj dobrega kuha na obrobju Ptuja, je urno vkup zbobnal miniekspedicijo in jo poslal na prvo preverko v gostilno Grabar.

Ker se je teden restavracij ravno končal, se je celotna scena kljub petkovemu večeru zdela rahlo dremava. A kaj kmalu se je izkazalo, da to velja samo za klientelo (oziroma odsotnost te), ne pa tudi za strežbo, kaj šele kuhinjo. Kuharica – in gospodarica – je na mizo pošiljala take krožnike, da se nam je na kar nekaj mestih povesila čeljust. Popis bomo zato začeli z v naših oštarijah pogosto mimogrede odpikano kategorijo juh. Pri Grabarju je z juho tako, da pred jedca najprej postavijo krožnik, na katerem so nanizani številni elementi, ki, potem ko natakar vanj nalije tekočino, postanejo jušni vložek/zakuha. Čist, dišeč, okusen in krepak jurčkov consomme se tako ulije po korenčkovem pireju, hrustljavo popečenih zrncih ajdove kaše, sotiranih jurčkih, mlečni peni in svežih zeliščih; kremna bučna juha pa po mascarponeju, praženih bučnih semenih, mlečni peni in koščkih hruške. V ustih je nato vsak grižljaj malo drugačen, a močan okus juhe v obeh primerih drži jasno smer. Bravo za župe! Iz poglavja regijskih presežkov gre omeniti še popečen smučev file, ki pred gosta pride opremljen z domiselnimi vajami iz koruzoslovja: kremasto, s sokom citrusov osveženo polento, puhastimi kokicami, hrustljavo skorjo in aromatsko peno; silno všečen – malo tudi zato, ker je bil bolj neposreden, ne s toliko dodajanja številnih elementov – krožnik pa je bila popečena rezina mariniranega telečjega jezika s prepeličjim jajcem, bučnim oljem in semeni. Ker se pri Grabarju že s pozdravom iz kuhinje silno potrudijo – na deščici postrežejo kepico z bučjakom prelite skute, rezini pikantne klobasice, ocvirek ali dva, vloženi sladki oreh ter surovo in hrustljavo popečeno čebulo – smo bili potem pri glavnih jedeh kar nekoliko razočarani, saj jih očitno sestavljajo tako, da sicer čisto všečni in dobro pripravljeni stalni zasedbi prilog in prikuh (kruhov kipnik, sirov štrukelj, bučni pire, malo popečene zelenjave) priložijo kos pečenega mesa in kakšno omako. Pri tem bi s telečjega kotleta lahko obrezali zateglo vezivno tkivo, kos govejega hrbta pa bodisi namesto na kvader odrezali na kakšno bolj stejku podobno obliko bodisi narezali na taljato. Ampak to so – skupaj s ponavljanjem kostanjevega moussa pri sladicah – detajli, ki naj Konzumovih konzumentov nikar ne odvrnejo od obiska te zanimive gostilne, nje upravljavcem pa naj opombe služijo kot dobronameren namig, kaj lahko še izboljšajo. Poleg tega, da naj pod nujno zamenjajo muziko – katerakoli že bo boljša od najedajoče plastične tuc-tuc štance. Srečno še naprej!