Informacijski pooblaščenec presodil, da v zadevi Ornig prevladuje javni interes 

Delo policije pod lupo. Javni interes za razkritje dela dokumenta je po mnenju informacijskega pooblaščenca močnejši od tajnosti podatkov, zato je delno ugodil pritožbi portala Pod črto. 

Informacijski pooblaščenec je delno ugodil pritožbi portala Pod črto in naložil ministrstvu za notranje zadeve, da v 31 dneh od vročitve odločbe posreduje mnenje o ugotovitvah direktorata za policijo in druge varnostne naloge v primeru dela policije v zadevi Ornig. Informacijski pooblaščenec je presodil, da v tem primeru prevladuje javni interes. Ministrstvo za notranje zadeve je namreč 13. septembra zahtevo portala Pod črto za dostop do poročila direktorata v celoti zavrnilo zaradi varstva tajnih podatkov, portal pa se je na odločbo ministrstva še isti dan pritožil.

O pritožbi je odločal informacijski pooblaščenec, ki je v pritožbenem postopku sicer ugotovil, da zahtevani dokument izpolnjuje pogoje za tajne podatke, vendar je presodil, da je javni interes za razkritje dela dokumenta močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa do tajnih podatkov, je danes sporočil informacijski pooblaščenec.

Kot navaja, je k temu odločilno pripomogla ugotovitev, da iz mnenja izhajajo ugotovitve sistemskega nadzora nad delom policije, ki se nanašajo na vprašanje zakonitosti dela policije s policijskimi viri. Glede konkretnega primera je bila v javnosti že sprožena širša javna in parlamentarna razprava, posebej pa je bilo izpostavljeno vprašanje, ali so bile pri delu policije kršene človekove pravice, zlasti pravica do zasebnosti in varstva osebnih podatkov.

Po oceni informacijskega pooblaščenca ustrezna in kakovostna javna razprava brez dostopa do vseh relevantnih informacij ni mogoča, zato je delni dostop do zahtevanega mnenja v javnem interesu.

Kot so še navedli, je policija represivni organ, a mora biti obenem pomemben varuh temeljev pravne in demokratične države, zato mora v tej smeri naprej delovati tudi sama. Ker policija pri svojem delu posega v temeljne človekove pravice in svoboščine, so nadzor nad njenim delom in tudi ugotovitve nedvomno v javnem interesu, javnost pa ima pravico izvedeti tudi za morebitne ugotovljene nepravilnosti.

Razkritje dela zahtevanega mnenja pa je po oceni informacijskega pooblaščenca v javnem interesu tudi zaradi aktualne spremembe zakonodaje, ki ureja policijska pooblastila, zlasti z vidika širitve policijskih pooblastil, s katerimi se posega v temeljne človekove pravice.

Transparentnost teh podatkov bo po mnenju informacijskega pooblaščenca pripomogla zlasti k večji odgovornosti dela policije pri zakoniti uporabi policijskih pooblastil, pomembna pa je tudi z vidika odnosa države do zagotavljanja javne varnosti, ki ne sme iti na škodo spoštovanja temeljnih človekovih pravic. Problematika s tega področja se tako ne dotika le konkretnega prosilca, ampak je v interesu širše javnosti.

S primerom Ornig se od junija letos ukvarja tudi komisijo DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki jo vodi Branko Grims (SDS). Gre za primer domnevnega vdiranja v komunikacijsko zasebnost posameznikov, ki naj bi ga v dogovoru z dvema kriminalistoma izvedel informator policije Dejan Ornig. Šlo naj bi za več kot 300 vdorov v različne osebne račune na Facebooku in v elektronske pošte. Vse to naj bi se dogajalo po nalogu policije, kar bi imelo indice zlorabe policijskega informatorja za nelegalno pridobivanje podatkov.

Intervju z Dejanom Ornigom je bil lani objavljen v reviji Monitor in je dostopen na tej povezavi.