Kako prihaja Uber

V 45. številki Mladine je bilo v pismih bralcev objavljeno pismo Matije Mesića, tiskovnega predstavnika podružnice družbe Uber Zagreb, v katerem mi očita, da sem v članku »Kako prihaja Uber« naredil več napak. Te očitke zavračam.

Mark Boris Andrijanič res ni vpisan v register lobistov. Vendar zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa, da lahko posameznik lobira za podjetje, v katerem je zaposlen. Kot je prejšnji teden poročal Večer, je bil Andrijanič prisoten na vsaj enem sestanku z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem. To je bilo 14. septembra letos. Osem dni pozneje je minister svojim podrejenim naročil, naj spremenijo zakonodajo, kot si to želi Uber.

Čeprav g. Mesić trdi drugače, v članku nisem napisal, da je objektivizem temeljna vrednota Uberja, ampak sem zapisal, da je ustanovitelj Uberja Travis Kalanick privrženec objektivizma. Prav tako v članku nisem napisal, da morajo imeti Uberjevi vozniki samo vozilo in vozniško dovoljenje, oziroma sem jasno napisal, da v Evropi ni tako. Mesić, kot ob mnogih drugih priložnostih, navaja, da bodo tudi v Sloveniji vozniki izpolnjevati zakonske pogoje. Dolžnost medijev je, da ob tem vedno navedemo, kako sprenevedava je ta navedba: Uber zahteva, da Slovenija spremeni zakon o prevozih v cestnem prometu in šele potem bi ga bil voljan spoštovati. Prav tako nisem napisal, da bo Uber v Ljubljani ponujal samo eno storitev.

Nobeden od očitkov, ki jih je v pismu navedel Matija Mesić, torej ne drži.