Novo glavno mesto

Gostilnica Plus,
Glavni trg 41 a,
Sevnica

Picerija Rondo,
Planinska cesta 3,
Sevnica

Kavarna in slaščičarna Julija,
Trg svobode 1,
Sevnica

Ambient: gostilna Plus in picerija Rondo sta funkcionalno opremljena, udobna, a rahlo sterilna obrata; slaščičarna ponuja lep razgled na tortno vitrino

Napitki: v Plusu točijo krušovicke pivo, kar jim štejemo v plus; sicer pa generična ponudba laškega, uniona in litrc

Dostopnost: parkirnih mest je v Sevnici, dokler se ne zgodi kakšen večji naval množičnega turizma – dovolj

Fino: torta melanija

Ne tako fino: 
generičnost ponudbe
kje so salame?

Sevniške gostilne so poceni – najdražja pica je 7 evrov, pičiči so okoli 4, fajita s pljučno v Rondoju je 10, kos torte melanija pa 3 evre.

»Izredne razmere zahtevajo izredne ukrepe!« je na Konzumovem planskem kolegiju završalo med delegati, ki so zahtevali jasen in odločen odziv našega pogona na aktualne politične dogodke in njih pričakovani odzven v turističnem obleganju domovine, konkretneje Sevnice. Ta je namreč po Donaldovi izvolitvi postala trending topic največjega in vsevednega spletnega iskalnika, in ko smo nato v Radiu Ga-Ga slišali še Ifigenijin opis Melanijinega pota, je postalo jasno, da je naša dolžnost bralstvo seznaniti z razmerami v sevniških gostinskih obratih, ki se jim zagotovo obeta povečan dotok gostov.

Pri tem velja omeniti, da smo se osredotočili na središče Sevnice in da smo eno odlično (Dolinšek, Vrh pri Boštanju) in eno izjemno (Repovž, Šentjanž) gostilno iz tokratnega pregleda kljub precejšnji bližini Sevnice izpustili. Sevnica je pač ena sama, tako kot je ena sama prva dama, katere podoba nas je pozdravila (Dobrodošli v domačem kraju prve dame ZDA) z gigantskega plakata ob vstopu v skoraj pettisočglavo mestece. Glede na to, da je kraj med prehranoslovci znan po najstarejši in najvplivnejši salamijadi v državi (since 1962), smo se najprej podali v lov za kolutkom ali dvema domače suhe salame. Slabe sreče smo bili – v gostilni Plausteiner sicer pripravijo kakšen narezek, a nimajo nobene domače salame, gostilna Vrtovšek, kjer salamijada vsako leto poteka, pa je tistega sobotnega dne tesno (in brez kakšnega pojasnila, do kdaj in zakaj) zapahnila polkna in duri, čeprav na vratih obešen odpiralni čas obljublja odprtost od 7. do 22. ure. Kaj kmalu nam je postalo jasno, da bo treba opustiti konceptualne iskalne kriterije in se zadovoljiti s čimerkoli, kar bo pač odprto. Bila sta to dva kuhajoča lokala, Gostilnica Plus in Picerija Rondo. V prvi smo skušali naročiti rezance po ameriško, a je menda zmanjkalo kikirikijevega masla, zatorej smo ostali pri tanki in prepečeni pleskavici v gosti in kompaktni bombeti (a.k.a. nacho burger), pri dagnjah, z goro sira gratiniranih v krušni peči, in pri simpatični pogruntavščini, pičičih; gre za koščke s sirom obloženega testa za pico, ki jih nato jedec pomaka v priložene (žal industrijske) omake. Pičiči so očitno big in Sevnica, saj smo jih opazili tudi na jedilnem listu picerije Rondo, kjer pa smo – ob velikih, a gumastih čevapčičih – naleteli na nekaj, česar prvi sevniški zet zagotovo ne bi odobraval – celotno kolekcijo mehiških jedi, izmed katerih smo izbrali fajitas z govejim pljučnim filejem. Pri njih lahko pohvalimo sočno, mehko in okusno meso, ne pa tudi poskusa preplozane paprične salse in hladnih tortilj. Naš poslednji up je bila melanija – tako je namreč ime novi torti slaščičarne Julija: v lahkoten, nedolžno bel mousse iz bele čokolade (z obveznim zlatim lističem na vrhu) so vmešani različni karamelizirani oreščki, kar je bilo – ob skodelici propisnega ristretta – dovolj, da je torta odnesla titulo daleč najboljšega, kar je – sicer generična in borna – sevniška gostilniška ponudba naključnemu pasantu imela ponuditi v soboto po ameriških volitvah.