Kakšna bo starost prihodnjih generacij?

K pisanju me je spodbudil članek v 46. številki Mladine z naslovom Kakšna bo starost prihodnjih generacij? Na sam članek nimam večjih pripomb, saj korektno osvetli resnično žalostno situacijo velikega števila upokojencev, o katerih vedno več poročajo tudi ostali mediji. Moti pa me način reševanja problema. V članku je omenjena Bela knjiga, ki pa je vse bolj podobna črni knjigi in reševanje problematike je vse bolj podobno dokončni rešitvi upokojenskega problema (Endlösung).

Vsi vemo, da je kompleksne probleme lažje reševati, če se jih razdeli na več delov in jih rešuje parcialno. Vendar je potrebno celotno operacijo reševanja problema zaključiti in delne rešitve morajo pripeljati do rešitve osnovnega problema. Osnovni problem je dolgoročna vzdržnost pokojninske blagajne in zagotavljanje človeka vredno življenje upokojencem, vendar način reševanja, ki je enostavna vsota delnih rešitev, nikoli ne bo rešitev problema. Poglejmo detajle.

Ena od delnih rešitev je podaljševanje upokojitvene starosti. Vemo, da je v neoliberalizmu delovnih mest premalo in jih bo v prihodnje še manj. Kajti lastnik podjetja ima svoj privatni optimum, maksimiranje dobičkov, ker je to ena od temeljnih dogem neoliberalizma. Delo razumejo samo kot strošek in hočejo ga zmanjšati. Nekdo je izračunal, da je v Sloveniji ca 997.000 za delo sposobnih ljudi. Če od števila prebivalcev Slovenije odštejete kategorije, ki niso aktivne (predšolski otroci, učenci, dijaki, študenti, upokojenci,…), dobimo to število. Jaz sem s svojo analizo prišel do nekoliko manjšega števila. Tako imamo v neoliberalnih ekonomijah, ki niso v krizi, ca 20% dejansko brezposelnih aktivnih prebivalcev. Statistike, ki govorijo o registriranih brezposelnih, problem olepšujejo. Obenem v Sloveniji beležimo nadpovprečno veliko število mladih brezposelnih. Kakšna celovita rešitev je to, če podaljšujemo delovno dobo starejših, mladi pa ostajajo brez dela? Mladi odhajajo v tujino, s tem Slovenija izgublja najbolj produktivno prebivalstvo. Tisti mladi, ki ostanejo, so bodisi v breme svojim ostarelim staršem, ali pa pristanejo na prekarnih zaposlitvah brez dolgoročnejše perspektive. Nekateri ostanejo brezposelni, samopodoba jim pada, znanje, ki so si ga pridobili propada.

Drugo dejstvo, ki velja za Slovenijo, je nadpovprečno število starejših brezposelnih. Delodajalci se starejših želijo znebiti in brezposelni po 50 letu starosti tvegajo dolgoročno brezposelnost do upokojitve. Podaljševanje starostne meje pomeni, da bodo starejši poniknili v sivem področju iz uradnih statistik »izbrisani« in čakali na upokojitev z mizerno pokojnino. Podaljševanje delovne dobe ne rešuje problema pač pa samo zmanjšuje odlive iz pokojninske blagajne na človeka nevreden fašističen način.

V članku je navedeno, da delodajalci menijo, da je vsebina bele knjige primerna za nadaljevanje pogajanj. To dejstvo bi nas moralo skrbeti. Delodajalci so močna interesna skupina, ki sledijo svojemu interesu in interesu lastnikov kapitala. V svojih agendah upravljanja pišejo o družbeni odgovornosti, ki se za njih konča kjer se začne njihov interes, družbena odgovornost do sodržavljanov jim je španska vas. V tranziciji je Sloveniji prav ta srenja v navezi s politiko povzročila ogromno škode s tajkunizacijo in posledično zadolževanjem ter povečanjem javnega dolga. Sedaj nadaljujejo s podpiranjem pospešene nepregledne privatizacije prek SDH in DUTB, ki je nadaljevanje tajkunizacije z lovkami preko državne meje. Politiki so začeli »razmišljati« o formiranju demografskega sklada, v katerega naj bi prenesli tudi del premoženja države. Glede na pospešeno privatizacijo tega premoženja ne bo niti za plače upravljavcev sklada.

Delodajalci in lastniki kapitala stalno zahtevajo znižanje stroškov dela in s tem slabijo proračun, vendar so prispevki in davki, ki jih plačujejo delodajalci eni najnižjih v EU. Dajatve, ki jih plačujejo zaposleni so nad povprečjem, skupne dajatve na plače pa nekoliko pod povprečjem EU. Na mizi so stalno njihove zahteve po znižanju stroškov dela, kar je pomembno oslabilo javne finance. Morda je tudi to del njihove družbene odgovornosti. O družbeni odgovornosti delodajalcev in lastnikov lepo govori v preteklosti dana izjava enega od delodajalcev: »Osnovna in edina funkcija podjetja je ustvarjanje dobička. Za socialni korektiv imamo Karitas, za zaposlovanje pa zavod«.

Ministrstvo za delo spodbuja tako zaposlovanje starejših kot zaposlovanje mladih. Delodajalci bodo z veseljem vknjižili finančne vzpodbude, če bodo preračunali, da imajo od tega koristi. Vendar dejstvo ostaja, da je delovnih mest premalo in to pomeni samo prelaganje iz enega v drugi žep, to so neproduktivni odlivi iz proračuna in kratkoročni delni ukrepi, ki popravljajo del statistik na kratek rok in ohranjajo odločevalce na položaju.

V članku je navedeno, da se je v preteklosti prehitro upokojevalo. To je res, vendar ne smemo spregledati dejstva, da je pospešeno upokojevanje produkt predvsem tranzicije, ki je s propadanjem podjetij uničila ogromno število delovnih mest, delno pa je to storila privatizacija iz že omenjenega razloga po povečevanju dobička. Kategorija, ki je to najbolj čutila, so prezgodaj mnogokrat prisilno upokojeni starejši delavci. Obenem pa delodajalci v veliki večini niso sposobni odpirati novih delovnih mest z večjo dodano vrednostjo na zaposlenega in višjimi plačami, kar bi pomenilo več prilivov v vse javne blagajne. 80% podjetij dela za izvoz, razen storitvene dejavnosti. Iluzorno je pričakovati, da bi tujci dovolili slovenskemu delavcu visoko dodano vrednost, ker jim to zmanjšuje lastno presežno dodano vrednost. V globalnem svetu, kjer je trend koncentracije v nekaj globalnih podjetij, Slovenija nima možnosti, obsojena bo na slabše plačana delovna mesta. Nekaj podjetij, ki kolikor toliko držijo korak in uspejo prodati višjo dodano vrednost na zaposlenega, ne more zaposliti 997.000 za delo sposobnih ljudi. V Sloveniji bi morali razviti panoge, ki bi prodajale končne produkte, storitve, kot so turizem, lesna industrija, …. Vendar v zadnji fazi »umni gospodarji« prodajajo turistične zmogljivosti, lesna industrija pa je že davna preteklost. Pojdite po svetu in videli boste kaj dajejo prodani turistični resorti domačemu prebivalstvu, slabo plačano delo, nekaj lokalno pridelane hrane in davčno »optimizacijo«, ki odliva denar v davčne oaze.

Eden od razlogov zakaj se ruši medgeneracijska solidarnost in tudi zmanjšujejo prilivi v 1. pokojninski steber, je uvedba 2. pokojninskega stebra. Ker se del prispevkov, ki gredo v drugi steber odvaja pred bruto plačo zaposlenega, s tem so manjši prispevki v javno pokojninsko blagajno.

Zavarovalnice sledijo neoliberalni paradigmi čimvečjih dobičkov in imajo, tako kot je to v primeru dodatnega zdravstvenega zavarovanja, velike stroške, ki tudi zmanjšujejo učinkovitost tako zbranih sredstev.

Slovenijo »odlikuje« tudi nadpovprečno veliko število samozaposlitev in ostalih prekarnih zaposlitev, po katerih sodimo v sam vrh v EU. Tudi to je razlog zakaj je premalo prilivov v pokojninsko blagajno. To je bil v preteklosti skupni projekt delodajalcev in lastnikov kapitala ter Ministrstva za delo. Te zaposlitve se je celo spodbujalo, kar je zopet samo ena od delnih rešitev, ki znižuje stroške dela, povečuje pa probleme v širši družbi.

Družba v kateri živimo ni bila nikdar v zgodovini bogatejša. Vendar imamo kljub temu veliko množico otrok, ki so na začetku življenja obsojeni na trajno životarjenje v revščini in lakoti. V domnevno bogati družbi se dovoljuje, da delavci, ki trdo delajo, ne morejo preživeti sebe in svojih družin. Ta družba ustvarja pogoje, da stopajo mladi v aktivno obdobje brez perspektive za prihodnost. Ta družba tudi dovoljuje, da starejši, potem, ko so vse življenje trdo delali in ustvarili pogoje za »bogato« družbo, umirajo v revščini.

Politiki in gospodarstveniki ter vsi ostali, ki imate tak ali drugačen vpliv na dogajanja ste krivi za porazno stanje. Sistem, ki deluje po principu vsote zahtev in interesov posameznih interesnih skupin, ki imajo moč in vpliv, ne more delovati in dokaz je stanje v družbi. Odločevalci, to je vaša zgodovinska odgovornost. V preteklosti sem naivno verjel, da to delate zaradi nevednosti, neznanja in čakal na to, da boste slišali tudi drugačna mnenja, ki vam »napake« sporočajo. Vendar to delate zavestno, zaradi lastnih koristi in koristi interesnih skupin. Poglejte si malo Ustavo RS. Marsikateri člen v ustavi ni več v skladu z življenjem v Sloveniji. Sodniki Ustavnega sodišča, čas je, da se dvignete nad množico paragrafov in si ogledate življenje Slovencev pod sabo. Preimenovanje Titove ceste v Dunajsko ni imelo nobenega vpliva na življenje Slovencev. Moralo bi obstojati nekaj, kar se imenuje presojanje po uradni dolžnosti in presojanje po »zdravi pameti«.

Odločevalci, ne igrajte se s potrpljenjem ljudi. Nekaj časa se jih da voditi za nos, jim lagati, si izmišljati rešitve, ki niso rešitve problema, spodbujati delitve med ljudmi. Slovenci nismo Islandci in razdeljenost med ljudmi ima globoke korenine, vendar nekje se potrpljenje konča in takrat ne bodo pomagali niti novi vodni topovi niti urjenje vojakov za krotenje nemirov. Povečevanje razlik med bogatimi in revnimi se mora končati. Do sedaj ste delovali v nasprotni smeri, upokojencu s 500 € povečate pokojnino za 2€ in še vedno je globoko pod pragom revščine, bogatim in sebi pa povečujete že tako visoke plače za 200€. Dovolj je.