Davčne blagajne delajo čudeže

Marca letos, komaj slabe tri mesece po uvedbi davčnih blagajn, je največja opozicijska stranka SDS predlagala odpravo teh, češ da nimajo želenega učinka – obseg pobranega DDV naj bi se bil v primerjavi z obdobjem pred uvedbo davčnih blagajn celo zmanjšal, je trdil poslanec SDS in bivši davčni svetovalec Andrej Šircelj. Dvom o smiselnosti uvedbe davčnih blagajn je izrazil tudi Janez Šušteršič, nekdanji finančni minister v vladi Janeza Janše. »Pričakovanje davčnih blagajn kot čarobne paličice, ki bo sama po sebi odločilno pripomogla k zmanjšanju sive ekonomije, je vsaj naivno, če že ne kaj drugega,« je pol leta pred uvedbo davčnih blagajn zapisal v kolumni na spletni strani Siol.net.

A je čas pokazal, da se oba, Šušteršič in Šircelj, motita. Kakšnih večjih težav ni, hkrati pa je več pobranega davka in manj dela na črno oziroma več legalnih zaposlitev.

Davčne blagajne so v prvih devetih mesecih uporabe, od 2. januarja do konca septembra, v proračun prinesle dodatnih 54,7 milijona evrov prihodkov (6,1 odstotka več kot v istem obdobju lani). Glede na napoved vlade, da se bodo po uvedbi davčnih blagajn prihodki na letni ravni zvišali za okoli 75 milijonov, je dosedanji učinek po mnenju finančne uprave skladen z načrti. Pomenljiv je podatek, da so se neto vplačila DDV, iz katerih je finančna uprava izvzela učinke rasti zasebne potrošnje, v prvih devetih mesecih letošnjega leta povečala za 38,8 milijona evra ali za 4,1 odstotka, od tega med gostinci za 6,9 milijona evrov ali za skoraj 20 odstotkov. Povedano še drugače: gostinci so vplačali za petino več davka, kot bi ga brez davčnih blagajn. Še spodbudnejši je podatek, da se je z uvedbo davčnih blagajn povečalo število prijav v zavarovanje za socialno varnost, zaradi česar so se povečala plačila prispevkov ter akontacije dohodnine od dohodkov iz zaposlitve. V prvih devetih mesecih je bilo pri zavezancih, ki uporabljajo davčne blagajne, v zavarovanje na novo prijavljenih skoraj 47 tisoč oseb, od tega je bilo skoraj 25 tisoč takšnih, ki izdajajo račune. Davčne blagajne se torej kažejo tudi kot dokaj učinkovito sredstvo za preprečevanje zaposlovanja na črno.

Danes davčne blagajne uporablja že več kot 52 tisoč zavezancev, skupaj pa so doslej davčno potrdili že več kot 880 milijonov računov. Vlada je sicer računala, da bo uporabnikov davčnih blagajn več, od 60 tisoč do 80 tisoč, vendar je to še mogoče doseči, saj se davčni zavezanci še vključujejo v sistem. Strahovi nekdanjega finančnega ministra Šušteršiča glede številnih zapletov, ki naj bi jih prinesle davčne blagajne, se niso uresničili. »Podatki s terenskih nadzorov kažejo, da so zavezanci dobro sprejeli davčne blagajne in da so te že postale tako rekoč rutina pri poslovanju zavezancev,« pravi Peter Grum, prvi namestnik generalne direktorice finančne uprave. Petinpetdeset milijonov dodatnih prihodkov v prvih devetih mesecih uporabe davčnih blagajn se morda ne zdi veliko. Toda pomislite: s tem bi lahko pomembno izboljšali položaj najslabše plačanih javnih uslužbencev, na primer čistilk, ki danes nimajo nobene možnosti, da bi v vsej delovni dobi dobile plačo, višjo od minimalne. Že zaradi tega se je uvedba davčnih blagajn splačala.