Resnica po letu 2016

Zakaj je postresnica postala beseda leta

Združenje sestavljavcev oxfordskih slovarjev je za besedo leta 2016 izbralo post-truth oziroma postresnico. Definicija te besede je opis okoliščin, v katerih imajo na javno mnenje objektivna dejstva manjši vpliv kot čustva in osebno prepričanje posameznika.

Beseda je bila izbrana v letu, ko so Britanci na referendumu izglasovali brexit, Američani pa so za predsednika izvolili republikanca Donalda Trumpa. Svet se je nedvomno spremenil, populizem ima vedno večjo moč, postresnica je torej nekaj, na kar se bomo morali navaditi, izraz pa se bo po vsej verjetnosti začel večkrat pojavljati v pisani in govorjeni besedi.

Eden od zanimivejših člankov na to temo so objavili v časniku Economist, kjer so pisali o umetnosti laganja in ugotavljali, da so se politiki vedno lagali, ter se spraševali, ali je pravzaprav sploh pomembno, ali resnico v celoti izpustijo. Pri časopisu Independent so šli celo dlje in še pred ameriškimi volitvami trdili, da sploh ni pomembno, kdo bo zmagal, saj smo že tako ali tako prispeli v svet postresnice in poti nazaj ni. Sklicevali so se na roman Georgea Orwella 1984, ki ga je izdal leta 1949 in govori o družbi popolnega nadzora oziroma Velikega brata. Besedo postresnica je Oxford sicer v zadnjem desetletju že večkrat zaznal, vse pogosteje pa je bila v rabi predvsem zadnje leto, največkrat v besedni zvezi politika postresnice (angl. post-truth politics). Prvič se je beseda leta 2016 post-truth pojavila leta 1992, in sicer, ko jo je v eseju uporabil srbsko-ameriški dramatik Steve Tesich v reviji Nation. Pisal je o zalivski vojni in škandalu Iran-Contra. Avtor je takrat zapisal, da smo se ljudje povsem svobodno odločili, da želimo živeti v svetu postresnice. Obstajalo naj bi sicer nekaj dokazov, da so omenjeno besedo uporabili že tudi prej, a ne v tem kontekstu … Knjigo The Post-truth Era (Obdobje postresnice) je leta 2004 napisal Ralph Keyes, leto kasneje pa je ameriški satirik Stephen Colbert širši javnosti predstavil besedo z enakim pomenom – truthiness, ki so jo pri Oxford Dictionaries pojasnili kot »nekaj, kar daje občutek, da je resnica, vendar to ni nujno res«.

Zveni znano?