2. 12. 2016 | Mladina 48 | Pisma bralcev
Rakava dežela
Rad bi dopolnil nekatere vrzeli v članku Rakava dežela. Osnovno vodilo SZO (WHO ) glede raka in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni, je: ‘’Preprečiti, kar je moč preprečiti, in zdraviti, kar je moč zdraviti.’’ V tem smislu članek premalo poudarja preprečevanje raka. Govori o kirurgiji, zdravljenju z zdravili, presejalnih programih, obsevanju in napredku pri zdravljenju, preventiva pa je zgolj mimogrede omenjena. Če 5-letno preživetje zaradi novih, dragih zdravil pri pljučnem raku zraste iz 12 % na 15 %, je to sicer res relativen napredek, ampak še daleč od tega, da bi smeli zanemariti preventivo. Zdaj smo v zaključni fazi na področju tobačne zakonodaje, kot je v člankih o ozadjih lobističnih pritiskov prodorno pisal g. Mekina. Kajenje sicer povzroči več smrti zaradi srčno-žilnih bolezni kot zaradi raka, pa tudi preštevilne težke bolezni, KOPB in druge. Tobačni dim (aktivno in pasivno kajenje) je po mnenju avtorja Vincenta De Vite v preglednem članku NEJM 200 years of cancer research odgovoren za 40 % smrti zaradi raka. Ne gre le za pljučnega raka, ki je najbolj, v 90 % povezan s kajenjem, ampak tudi za druge vrste raka, ki jih povzroča tobak: na trebušni slinavki, jetrih, požiralniku, sapniku, želodcu, žrelu, jajčnikih, sečnem mehurju, ustih (zanimivo – to so najbolj smrtonosne vrste raka), pa tudi na debelem črevesu, ledvicah, grlu, materničnem vratu, AML in drugod.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 12. 2016 | Mladina 48 | Pisma bralcev
Rad bi dopolnil nekatere vrzeli v članku Rakava dežela. Osnovno vodilo SZO (WHO ) glede raka in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni, je: ‘’Preprečiti, kar je moč preprečiti, in zdraviti, kar je moč zdraviti.’’ V tem smislu članek premalo poudarja preprečevanje raka. Govori o kirurgiji, zdravljenju z zdravili, presejalnih programih, obsevanju in napredku pri zdravljenju, preventiva pa je zgolj mimogrede omenjena. Če 5-letno preživetje zaradi novih, dragih zdravil pri pljučnem raku zraste iz 12 % na 15 %, je to sicer res relativen napredek, ampak še daleč od tega, da bi smeli zanemariti preventivo. Zdaj smo v zaključni fazi na področju tobačne zakonodaje, kot je v člankih o ozadjih lobističnih pritiskov prodorno pisal g. Mekina. Kajenje sicer povzroči več smrti zaradi srčno-žilnih bolezni kot zaradi raka, pa tudi preštevilne težke bolezni, KOPB in druge. Tobačni dim (aktivno in pasivno kajenje) je po mnenju avtorja Vincenta De Vite v preglednem članku NEJM 200 years of cancer research odgovoren za 40 % smrti zaradi raka. Ne gre le za pljučnega raka, ki je najbolj, v 90 % povezan s kajenjem, ampak tudi za druge vrste raka, ki jih povzroča tobak: na trebušni slinavki, jetrih, požiralniku, sapniku, želodcu, žrelu, jajčnikih, sečnem mehurju, ustih (zanimivo – to so najbolj smrtonosne vrste raka), pa tudi na debelem črevesu, ledvicah, grlu, materničnem vratu, AML in drugod.
V Sloveniji med moškimi in ženskami skupaj največ smrti povzroča prav rak na pljučih. Tega v članku vodja Registra raka in DPOR prof. dr. Primic Žakelj ne navede. Manjka tudi odločna podpora zelo aktualni tobačni zakonodaji, npr. z UK Golnik ali z Društva pljučnih bolnikov Slovenije? Veliko pa slišimo o drugih gibanjih ozaveščanja o raku. Kje je obstala empatija do bodočih bolnikov, ki bodo predvidljivo zboleli zaradi te hude zasvojenosti? Jasno se pokaže po katerem mehanizmu je kajenje tako pomemben vzrok rak v novem znanstvenem članku Alexandrova in sodelavcev v reviji Science, citiram: ‘’Kajenje povzroča na stotine mutacij DNK in s tem pušča arheološki odtis. Kajenje škatlice cigaret na dan eno leto povzroči v povprečju 150 mutacij v vsaki pljučni celici, 97 v grlu in sapniku, 23 v ustih, 18 v sečnem mehurju, 6 v jetrih, itd.’’ Se pravi, da na ta način povzroča najmanj 17 različnih vrst raka, tudi s posledicami na vseh potomcih. Novice o tem članku so objavili vsi pomembni svetovni mediji od BBC do Jutranjega lista.
V Sloveniji je bila ta pomembna novica izpuščena ravno v najbolj kritičnem času sprejemanja tobačne zakonodaje! Celo STA je nikjer ne navaja. So pa slovenski mediji januarja 2015 na veliko objavljali sporno raziskavo avtorjev Tomassetti/Vogelstein v isti reviji Science, ki je zatrjevala, da sta 2/3 raka posledica ‘’naključnih’’ mutacij? Enako so tudi novico o sklepu Britanskega zdravniškega združenja iz 2014 in Norveškega zdravniškega združenja iz leta 2016 o koncu prodaje tobaka naslednjim generacijam vsi slovenski mediji zaobšli. Prav tako stanovski zdravniški organizaciji Slovensko zdravniško društvo in Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) nista niti odgovorili na pobudo za glasovanje o tem v Sloveniji. V številnih medijih smo lahko brali intervjuje s (prikritimi) tobačnimi lobisti, menedžerji tobačne industrije (v Delu), o neverodostojni raziskavi z Ekonomske fakultete UL (ki jo je plačala tobačna industrija za nasprotovanje zakonodaji) – v veliko sramoto slovenski znanosti, saj je uporabila cenovno elastičnost pri tobačnih izdelkih, kakršne ni nikjer na svetu; tudi ni upoštevala nekajkrat večjih stroškov za družbo, ki jih povzročajo tobačni izdelki – od prezgodnjega umiranja in obolevnosti, do izgube dela, invalidnosti, požarov in onesnaženja – (ocena je po MZ 1,8 milijarde Eur). Ali ima tobačna industrija koruptivni vpliv na medije in na najbolj osnovne pravice državljanov do informiranosti? Na vseh nacionalnih poročilih so vsaki dve uri kot prvo novico navajali primer napačno obsevane bolnice, pol leta staro in nenamerno zamenjavo brez večjih posledic! Ko vlada, Ministrstvo za zdravje, strokovnjaki z Onkološkega Inštituta, strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zasvojenostjo, mnoge nevladne organizacije (tudi v Tarči 27.10.), in javno mnenje v 80 %(!) podpirajo nekatere ukrepe za zmanjševanje kajenja (npr. enotno embalažo) - nastopi o tem molk. V članku omenjeni Siddharta Mukherjee v knjigi Kralj vseh bolezni zapiše: ‘’Človeka resnično osupne… enega najmočnejših in najpogostejših kancerogenov, kar jih človeštvo pozna, še vedno brez težav kupiš v vsaki trgovini.’’ Stanfordski zgodovinar znanosti Robert N. Proctor in največji poznavalec te tematike v knjigi Zlati holokavst zapiše: ‘’Cigareta je najbolj smrtonosni izdelek v zgodovini človeške civilizacije.’’ Azbest se je že umaknil iz uporabe in nihče ga ne pogreša. Kljub stanju v slovenskih medijih pa smo lahko optimisti, ker se resnice ne da več spregledati. Tudi širša javnost jo vedno bolje razume. Slovenija bo kmalu sledila naprednim državam: Irski, Novi Zelandiji, Veliki Britaniji, Norveški, Finski, Avstraliji in bo z letom 2030 brez tobaka!
Glavni članek
Rakava dežela
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.