Prek skritega lastništva do pranja denarja in financiranja terorističnih skupin

O novem Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v luči poročila projekta Transparentno dejansko lastništvo

Poročilo Transparentno dejansko lastništvo ocenjuje slovenski zakonodajni okvir transparentnosti dejanskega lastništva kot zelo močan, a dodaja, da je takšna ocena pričakovana, saj se je pred izidom poročila v slovensko zakonodajo implementirala četrta evropska direktiva za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma iz lanskega leta. Vprašljiva je predvsem učinkovitost nadzora nad izvajanjem nekaterih novimi zakonskih obveznosti, ki jih predvideva slovenski zakon, menijo na Transparency International Slovenia. Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je v veljavo stopil pred dobrima dvema tednoma.

Kdo je dejanski lastnik?

Praksa kaže, da je skrito lastništvo pogosto povezano dejanji, kot so pranje denarja, skrivanje premoženja, davčne utaje, financiranje terorističnih skupin in tako dalje. Prav zato je transparentnost dejanskega lastništva ena ključnih stvari za preprečevanje koruptivnih dejanj, meni Transparency International Slovenia. Dejanski lastnik pomeni fizično osebo, ki je končni lastnik subjekta oziroma je na vrhu verige obvladovanja subjekta, v imenu katere se izvede transakcija in ki obvladuje dejanske pravne osebe ali dogovore. Pri ugotavljanju dejanskega lastnika je pomembno slediti dejanskemu stanju – kdo upravlja in nadzoruje poslovanje ter ima ekonomske koristi od podjetja oziroma transakcij.

Nova oblika poslovnega registra

Nov slovenski zakon naj bi ugotavljanje dejanskega lastništva olajšal, saj predvideva vzpostavitev novega javno dostopnega Registra dejanskih lastnikov, s katerim bo upravljala Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES), a po mnenju Transparency International »bo treba počakati še nekaj časa, da se register vzpostavi in zaživi«. Problematičen naj bi bil predvsem okrnjen dostop javnosti do registra, saj podatkov ne bodo zajemali spletni brskalniki, register ne bo dostopen v strojno berljivem formatu, brskanje po osebnem imenu dejanskega lastnika bo onemogočeno, podatki pa med seboj ne bodo povezani. Takšna odprtost podatkov bi po mnenju nekaterih morda pomenila poseganje v pravico do zasebnosti, a glede na to, da lahko takšna anonimna podjetja resneje posegajo v pravice drugih posameznikov obstaja utemeljeno stališče, da je odprtost podatkov bolj v javnem interesu, kot pa pravica do zasebnosti dejanskih lastnikov.

Več pooblastil Uradu za preprečevanje pranja denarja

Druga ključna novost zakona je podelitev inšpekcijskega pooblastila Uradu za preprečevanje pranja denarja, ki je do zdaj imel pravico le do posrednega nadzora. Urad bo tako lahko izvajal preglede prostorov in dokumentacije, zasege in zasliševanje udeleženih, a je po mnenju Transparency International za takšne naloge kadrovsko dokaj podhranjen. Predvidevajo se sicer tri nova delovna mesta, katerih naloga bi bila opravljanje inšpekcijskega nadzora, a ob nekaj tisoč zavezanci je učinkovit in sistematičen nadzor Urada dokaj vprašljiv.

Razširitev nabora zavezancev

Nov zakon predvideva tudi razširitev nabora zavezancev zakona. Zavezanci bodo morali izdelati lastno oceno tveganja in izvajati aktivnosti za obvladovanje tveganj za pranje denarja ter izvajati ukrepe za poznavanje stranke oziroma ugotavljati dejansko lastništvo. Naboru se tako pridružujeta tudi Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Slovenski državni holding (SDH), ne pa tudi proračunski uporabniki, pri katerih je ob porabi javnih sredstev možnost korupcije visoka. Omejitve poslovanja z anonimnimi družbami ni, tako lahko na primer javni zavodi plačujejo storitve v davčne oaze. Slednje se navezuje na študijo primera Transparency International, ki je odkrila poslovanje Javnega zavoda Muzej in galerije Mesta Ljubljane (MGML) z gibraltarskim podjetjem Lada V.C. . MGML je podjetje najel za oblikovanje, prelom in priprave zbornika na tisk, a v samem zborniku je za oblikovanje in prelom zapisan Matija Berčič. Lastnik podjetja Lada V.G. je še vedno neznan, a primer kaže na nujnost razkrivanja dejanskih lastnikov, ki prejemajo javna sredstva, torej vključitev proračunskih uporabnikov v nabor zavezancev zakona.

Zakonskih lukenj, skozi katere se bodo prebijala anonimna podjetja in njihovi lastniki, je gotovo še več, vedno znova se razvijajo nove metode skrivanja lastništva, ki so prilagojene zakonskemu okvirju. Zajezitev pranja denarja mora tako postati eden izmed strateških ciljev, potrebno je nenehno raziskovanje področja in navsezadnje tudi odprtost in dostopnost podatkov javnosti, ki pripomore odkrivanju nepravilnosti še menijo na Transparency International Slovenia.