Minimalizem ali kako smiselno zmanjševati in ne nesmiselno trošiti

Prva trgovina za prodajo izdelkov brez embalaže je nastala iz ideje, kako se znebiti navlake in posedovati manj stvari. 

Milena Glimbovski je pred dvema letoma v Berlinu skupaj s Saro Wolf odprla prvo trgovino za prodajo izdelkov brez embalaže. Odvečnih stvari se izogiba tudi v zasebnem življenju. Nazadnje je odpovedala svoje termine. Prejšnji teden je bila bolna, ker v tem tednu, ko se je vrnila v službo, ni želela delati 60 ur, je odpovedala vse termine, je povedala v pogovoru za Die Zeit.

Minimalistka je postala, ko je odkrila svojo ljubezen do tega, da se znebi navlake in do posedovanja manj stvari. Ko se je odselila od doma, sta s prijateljico prenašali v novo stanovanje zaboj za zabojem. Ko sta končali, prijateljica ni mogla verjeti, da ima toliko stvari. Imela je prav. Skupaj sta začeli sortirati, tako se je Milena Glimbovski znebila vseh odvečnih stvari, ki si jih je nabrala v več kot 17 letih. Prej o tem, da bi se znebila navlake in imela manj stvari, ni razmišljala.

Minimalizem je neumnost, če se zanj odločimo zgolj zato, ker je trend

Da živi po načelu minimalizma, ne pomeni, da si kdaj ne kupi kakšne zadeve za dekoracijo v stanovanju. Ko ji ni več všeč, jo podari ali proda. Minimalizem je neumnost, če se zanj odločimo zgolj zato, ker je trend. Njegovo bistvo je smiselno zmanjševati in ne nesmiselno trošiti. Če ji je nekaj všeč, tega ni treba kar takoj imeti. Takoj, ko tako razmišlja, Milena Glimbovski živi bolj sproščeno in bolj varčno. Denar tako lahko porabi za druge stvari, ki jo veselijo. Življenje je prekratko, da ne bi počela, kar jo veseli, recimo, da gre na potovanje. Tako denar, ki bi ga porabila za stvar, ki je ne potrebuje, vloži v svoje spomine. Priti v pospravljeno in ne prepolno stanovanje, je zanjo dragocenejše kot kratko veselje ob nakupu.

Navlako je mogoče začeti pospravljati že v torbici, v kateri je običajno kup stvari, ki jih ne potrebujemo, pa jih kljub temu vsak dan nosimo s seboj. Priročen začetek je pisalna miza, na kateri običajno prav tako leži veliko stvari, ki nas odvračajo od pozornosti, ki jo potrebujemo za delo. Ali to potrebujem, mi prinaša veselje, je osnovno vprašanje povsod, kjer se lotimo pospravljanja. Če je odgovor ne, se je treba stvari znebiti.

Aktualni načrt Milene Glimbovski je, manj delati, kar je težko uresničiti, saj ima polno glavo idej. Najraje bi kot dodatno dejavnost odprla spletno trgovino s feminističnimi izdelki. Toda pri delu na projektu Dober načrt je ugotovila, da je manj lahko več. Bolje je prav in predano voditi dve podjetji, kot slediti vsem idejam in se izgubiti. Ko sedi s prijatelji in razlaga idejo za idejo, se vpraša, kaj dolgoročno želi v življenju, ali jo bo ta projekt približal temu cilju ali jo bo od njega odvrnil. Pomaga ji tudi, ko se vpraša, ali lahko dodatne ideje vključi v obstoječa podjetja.

Kljub milijonom na računu živi minimalistično

Zanimiva je tudi zgodba JP Livingston, ki z možem in psom kot upokojenka živi v New Yorku. Za razliko od drugih upokojencev se je upokojila z 28 leti. Tako hitro se je lahko upokojila zato, ker je takoj po diplomi z delom v investicijski družbi zaslužila ogromno denarja, kar večina upokojencev ne v ZDA ne drugod ni mogla zaslužiti v 30 in več letih, kolikor so bili zaposleni. Čeprav ima na računu 2,2 milijona dolarjev, živi minimalistično. Spodbudo za prevzem minimalističnega življenjskega sloga je JP dobila v enem od poletij, ki ga je preživela v budističnem templju na Tajvanu.

Ko so obiskali tempelj v hribih, je spala na lesenih tleh na zelo tanki podlogi iz bambusa, imela je osnovno hrano, uniformo, mir in tišino. Bila je srečna, srečnejša kot na univerzi Harvard, kjer imela na voljo kup priložnosti in privilegijev. Tako je ugotovila, da za to, da bi lahko živeli srečno življenje, ne potrebujemo veliko.

Hitro pa si je tudi izračunala, da se lahko zgodaj upokojijo tisti, ki si prej naberejo prihranke. Sama se je prvi dve leti, ko je bila zaposlena v investicijski družbi, osredotočila na zmanjševanje izdatkov. Investirati pa je svoje prihranke začela pri 19 letih, še preden je diplomirala na univerzi Harvard. Za investicijsko družbo je delala sedem let.

Za minimalizem se odloča tudi vse več Japoncev.