Začetek družbenega eksperimenta

Zaradi prihoda Parlametra je slovenski parlament najboljše digitalno analiziran na svetu. Njegova učinkovitost pa je tako navdušila, da bi bilo smiselno razmisliti o širitvi tudi na druge institucije. 

»Ta trenutek je slovenski parlament najboljše digitalno analiziran na svetu, s tem pa se je začel družbeni eksperiment – ali lahko takšna analiza oziroma vpogled v delo Državnega zbora naredi državljanke in državljane bolj aktivne?« S tem vprašanjem je Filip Muki Dobranić, eden izmed ustvarjalcev in predstavljalcev Parlametra zakjučil slovesno odprtje projekta v polni dvorani Stare elektrarne. 

Zagon projekta, ki so ga na inštitutu Danes je nov dan razvijali kar dve leti, so mnogi nestrpno pričakovali. Govorilo se je o »revolucionarnem orodju«, zaradi katerega bodo »padale glave«, a so govorci te navedbe kar hitro zavrnili, saj se potencial Parlametra skriva drugje – v dostopnosti dela zakonodajalske državne institucije, ki sedaj, po upanju mnogih, javnostim ne bo več tako oddaljeno. Tako tudi predsednik Državnega zbora Milan Brglez, ki je kot gost nagovoril prisotne: »Intenzivnejše in prijaznejše seznanjanje z delom Državnega zbora je nujen predpogoj za boljše razumevanje njegovega dela, povečanje dostopnosti odprtih podatkov danes predstavlja temelje ustvarjanja novega družbeno relevantnega znanja, neprestano izpolnjevanje nabora orodij pa je ena ključnih stvari, saj ta omogočajo vključujoč demokratični nadzor in predstavljajo potencial za bolj raznoliko in bolj intenzivno politično participacijo.«

Kaj pravzaprav je Parlameter?

To je orodje, ki analizira in vizualizira glasovanja, transkripte in druge dostopne dokumete iz Državnega zbora (DZ) na uporabnikom prijazen način, da je tako vpogled v odločevalski proces olajšan in bolj učinkovit. Parlameter je spletna stran po kateri lahko v nedogled raziskujemo po tisočih in tisočih analizah, je pa tudi orodje, ki omogoča deljenje informacijskih kartic, nekakšnih osnovnih gradnikov Parlametra, ki vsebujejo posamične analize, na drugih spletnih mestih. Kartice po besedah predstavljalcev »živijo življenje zase«, saj vsebina na njih ostaja ne glede na to, ali so primarni podatki, ki jih kartica vsebuje, še vedno na svojem mestu ali ne.

Spletno stran Parlameter sestavlja skoraj 100.000 oziroma okoli 50 različnih tipov takšnih informacijskih kartic, analize na njih pa so v osnovi razdeljene v tri sklope – analize posameznih poslancev, poslanskih skupin in samih sej v parlamentu. Ti sklopi pa se potem delijo še dalje. Profil poslanca je razdeljen na osnovni pregled, v katerem najdemo splošne informacije o poslancu in njegove zadnje aktivnosti. Sledijo analize glasovanj, kjer vidimo razrez glasovanj, ki jih lahko izbiramo tudi glede na posamezen odbor, in primerjavo glasovanja poslanca z drugimi poslanci. Zadnje analize poslancev pa se nanašajo na njihove govore na sejah v DZ; v njih je videti pregled besed, ki poslanca ali poslanko zaznamujejo, seznam besed, ki jih bolj pogosto uporabljajo kot ostali, končno pa še analize, ki se tičejo besedja poslanca ali poslanke (pogostost govorov, obsežnost besednega zaklada in stilna analiza uporabljenih besed).

Podobno je pri poslanskih skupinah, katerih seznam lahko filtriramo po različnih analizah, vidimo pa lahko tudi, v kolikšni meri se poslanci držijo »glasovalne linije« svoje poslanske skupine. Razdelek »seje« pa nam nudijo pregled zadnjih sej, ki so potem analizirane z vidika prisotnosti poslancev, glasovanj in transkriptov – dostopamo lahko do transktiptov vseh govorcev. Po spletni strani pa lahko brskamo z iskalnikom, ki omogoča tudi iskanje po vsebinah vseh sej v DZ. Ob iskanju določenega izraza so med zadetki seznam nastopov, v katerem je bil izraz uporabjen, časovnica uporabe iskanega izraza, njegova priljubljenost med poslanskimi skupinami in seznam vseh glasovanj, ki so bila povezana z določenim izrazom.

Na Danes je nov dan so sicer najbolj ponosni na že omenjeni stilno analizo in parlamentarni kompas. Pri slednji je na dvodimenzionalnem prostoru prikazana glasovalna linija vseh poslancev; poslanci, ki glasujejo različno, so čimbolj narazen in obratno. Pri stilnih analizah pa gre za količino tako ali drugače zaznamovanih besed, ki jih uporabljajo. V analizi se zaznamovano besedje loči v tri skupine – privzdignjeno, preprosoto in ekscesno besedje. Za vsakega poslanca ali poslanko je izračunan odmik uporabe od povprečja, na podlagi katerega lahko sklepamo o njihovih jezikovnih izbirah.

Če nekako potegnemo črto, orodje Parlameter prinaša mnogo različnih vsebin oziroma analiz, podatki, iz katerih so tvorjene, pa so bili dostopni že prej, a v tako »nedostopni« obliki, da so javnosti bili skoraj popolnoma odmaknjeni. Enostavna dosegljivost, prijazna vizualizacija in medsebojna povezanost je to kar državljanom in državljankam približa delo odločevalcev in odločevalskih institucij. Tudi ob sami demostraciji orodja na predstavitvi Parlametra je bilo videti, da se samo z besedami ne da povedati vsega tako natančno. Zato so nekateri izmed ustvarjalcev Parlametra obiskovalce vseskozi vodili po spletni strani, manjkalo ni tudi demonstracij uporabe že omenjenih informacijskih kartic. Eden izmed govorcev, Tadej Štrok, je tako v živo delil tvit z informacijsko kartico besed, ki zaznamujejo enega izmed poslancev.

Širitev v tujino in druge slovenske institucije?

»Vse skupaj vidimo kot popolnoma odprt, odprtokoden projekt. Želimo si novih predlogov. Ko naša koda ne bo več toliko 'zasvinjana', jo bomo javno delili, da nam lahko tudi drugi pomagajo pri grajenju boljših analiz,« je povedal Dobranić in dodal, da se že v bližnji prihodnosti načrtuje razvoj boljšega iskalnika z dodano možnostjo filtriranja, naročanja na obvestila ob spremembah pri na primer enem poslancu, temi itd., videoposnetkov govorov poslancev oziroma sej in končno tudi selitev Parlametra zunaj meja Slovenije.

Ne priporoča pa se samo selitev v tujino, pač pa tudi v druge slovenske institucije, ki bi jim po besedah Milana Brzgleza Parlameter moral postati vzor, da javnosti omogočijo lahek dostop do odprtih podatkov, saj bi s tem institutcije krepile svoje transparentno delovanje. Ob tem je seveda treba spomniti, da vsako tako orodje s seboj prinaša tudi možnost zlorabe. To je na predstavitvi izpostavil tudi Brglez, medtem pa so člani Danes je nov dan tudi takoj pričeli prikimavati. »Kvantitavivna analiza, ki predstavlja jedro Parlametrove meodologije ne sme nadomestiti kvalitativne, Parlameter je kompletmentarno analitično orodje z izjemnim potencialom, ne more pa ponuditi dokončnih odgovorov o kakovosti zakondajnega postopka in dela samih zakonodajalcev. Zato mora rezutatom Parlametra nujno slediti še interpretacija vsebine, kar kaže na široko polje ciljnih skupin, ki bi morale Parlameter uporabiti in izkoristiti – od zainteresirane javnosti do pristojnih organov in predstavnikov medijev, pa vse do znanstvenih raziskovalcev.«

Eden ključnih namenov vzpostavitve Parlametra je bil poleg transparentnosti gotovo tudi neobremenjeno približevanje delovanja DZ, zakondajnega postopka, poslanih skupin, poslancev in tako dalje širši javnosti. In ravno v tem se skriva neizmeren potencial tega projekta, ki pa konec koncev, kot so izpostavili tudi na predstavitvi, leži na državljanih samih.